Cenimo, ker nas prebirate. Še naprej bi radi širili lepe zgodbe in dobre novice. Vnaprej hvala za vašo pomoč. 🤝
Številni si zadajo cilj, da bodo odslej bolj zdravo jedli, morda malo shujšali in tako dalje. A samo govoriti in želeti si je premalo …
Ko kuhamo doma, se potrudimo, da jedilnike sestavimo kar se da zdravo, to pomeni, da živila izbiramo iz različnih skupin, da so jedilniki pestri, zanimivi, jedi barvite, pripravljene z različnimi postopki, različnih oblik, barv, struktur in vsekakor okusne, mamljive.
Zalomi se, ko želimo izgubiti kak kilogram ali ko se zavemo, da bo treba koreniteje poseči v naš slog prehranjevanja in morda tudi kuhanja. Takrat je zadeva nekoliko bolj zahtevna. Po mojih izkušnjah daleč največ "napak" naredimo ravno pri pripravi in postrežbi preproste juhe oziroma enolončnice.
Kaj sploh je juha in kaj enolončnica?
Kaj točno je juha, obara, enolončnica in mineštra, ni tako natančno določeno niti v SSKJ. Juha je v slovarju redka jed iz kakega živila ali iz vode, v kateri se je kuhalo meso. Zame juha nikakor ni jed za cel obrok. Juha je začetek obroka, kot uvertura v nekaj večjega, težjega, kar še ima priti na mizo. Je bistra ali gosta, celo kremna. Bistra nas le rahlo nasiti, kremna pač mnogo bolj, to velja pri lahkotnejših obrokih upoštevati in po njej ponuditi manj kalorične jedi. Gobova juha po kalorijah zagotovo ni enakovredna goveji juhi.
Obara naj bi vedno vsebovala nekaj mesa, mineštra vedno testenine in je lahko brez mesa, medtem ko je enolončnica preprosta jed iz več vrst živil in skoraj povsem zadošča za samostojen obrok, tako so zapisali v slovarju. Na pravila ne dam prav veliko, zato je zame enolončnica precej prefinjena juha z nekaj korenja, graha, mogoče nežne cvetače, vse v lepih koščkih in z nekaj koščki mesa ali brez njega.
Mineštra je nasprotno domača gosta juha s karakterjem, v njej se znajde 1001 sestavina, na videz brez reda in pravil, še koščki v njej so različnih oblik. Iz enega lonca vsekakor, vendar s pridihom varnosti, topline, ki jo premore le topla mineštrica, ki jo brez težav skuhamo vnaprej in počaka ter je naslednji dan še boljšega okusa. Je odlična zimska jed, ker nas pogreje, in krasna jed z malo kalorij, kar se lepo sklada z zaobljubami. Če jo le pripravimo prav in vsekakor uvrstimo na jedilnik smiselno.
Prednosti in slabosti pražene čebule
V naših krajih smo navajeni, da vsako enolončnico, pravzaprav skoraj vsako jed začnemo s praženjem čebule. To tekočino posladka, s praženjem čebule gre v jed tudi velik del maščobe, ki je v tem primeru le medij pri postopku, ne tvorec okusa. Juho posladkata tudi korenček, koleraba. Sicer večino minešter na koncu tudi okisamo, vendar ne gre vedno računati na to. Najboljše enolončnice dobimo s pretanjenim kombiniranjem sestavin, maščobo pa dodamo prav na koncu, kot začimbni dodatek. Kapljice (aromatičnega) oljčnega olja na juhi so kot pika na i.
Ne juhe ne enolončnice ni brez vode, za boljše pa uporabimo jušno osnovo. Jaz pogosto skuham piščančjo osnovo iz kurjih kosti, hrbtov in spodnjih delov perutničk, iz govejih kosti je kostna juha ali le osnova, medtem ko je iz nekaj obreznin krasna goveja jušna osnova, podobno iz ostankov pečenkine omake.
Za zelenjavno enolončnico ostanke zelenjave, liste cvetače, stržen brokolija kuham dobro uro, da se arome in minerali sprostijo v vodo, zelenjavo nato zavržem. Kot blago jušno osnovo uporabim tudi vodo, v kateri se je kuhala zelenjava ali celo krompir za pire. Iz ostankov rib (glave, kosti) včasih pripravim ribjo osnovo, za najboljše ribje juhe je to prvi korak. Vse je krepko okusno in hranljivo. Čim več mineralov vsebuje voda, manj je treba enolončnico soliti s kuhinjsko soljo.
Ali je ob enolončnici potreben kruh?
Tradicionalne enolončnice v naših krajih so ričet, jota, kavla, smukavc, bobiči ... Kadar damo v lonec žitno kašo, kot je v ričetu, dobimo energijsko bogato jed. Če želimo imeti do poletja kak kilogram manj, je ne postrežemo s kosom kruha. Poleg obveznega korenja naj bo poleg ješprenja še vsaj por, brokoli, zelje.
Zelenjavni enolončnici primanjkuje beljakovin, zato dodamo stročnice (fižol, leča, grah) ali kak kos mesa, po njej pa postrežemo palačinke in ne jabolčnega zavitka.
Ko se lotimo priprave enolončnic na tak način, hitro odkrijemo nove okuse. Spoznamo, da je celo rdeča pesa imenitna sestavina sijajnih juh ali minešter, kajti vse meje so le v naših mislih, pravzaprav jih skoraj ni.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
