Cenimo, ker nas prebirate. Še naprej bi radi širili lepe zgodbe in dobre novice. Vnaprej hvala za vašo pomoč. 🤝
Pred nekaj tedni je v kinodvorane po svetu, tudi v Sloveniji, prišla še ena (že sedma) filmska predelava romana Emily Brontë, Viharni vrh. Tako napovednik kot odzivi filmskih kritikov pravijo, da ogled filma zlahka izpustite. Če pa si vendarle želite ogledati kakšen dober (romantičen) film, posnet po romanu iz viktorijanskih časov, je tu nekaj predlogov.
Jane Eyre (2011)
Najprej nekaj za tiste, ki bi radi videli dobro filmsko različico kakšnega od romanov sester Brontë. Knjigi razmeroma zvesta in produkcijsko dovršena različica je film Jane Eyre iz leta 2011 v viziji ameriškega režiserja japonskih korenin, Caryja Fukunage.
Michael Fassbender združuje ravno pravšnjo mešanico postavnosti in strašljivosti za Rochestra in Mia Wasikowska s svojimi velikimi očmi je zelo prepričljiva Jane. Scenografija je čudovita, kostumi in glasba so nevpadljivi in lepo dopolnjujejo zgodbo. Morda bo nepoznavalcem težko slediti zgodbi skozi nelinearno pripoved, medtem ko bi ljubitelji romana morali ves čas točno vedeti, v katerem delu zgodbe so. Film je ocenjen kot primeren za starejše od 12 let.
Daleč od ponorelega sveta (2015)
Carey Mulligan je čudovita v zgodovinskih dramah, posnetih po slavnih romanih – pa naj bo Kitty Benet v Prevzetnosti in pristranosti (2005) ali Daisy Buchanan v Velikem Gatsbyju (2013). A dobro se odreže tudi kot Batsheba Everdene, odločna in sposobna ženska, ki jo snubijo kar trije, med seboj zelo različni moški. Odigra jo kot bolj svojeglavo in neodvisno žensko, kot jo je v svojem romanu upodobil Thomas Hardy, tako jo približa sodobnejši publiki.
Film bo všeč tako ljubiteljem knjige kot tistim, ki si z zgodbo niso domači, oboje pa bo navdušila filmska glasba. Film je ocenjen kot primeren za starejše od 12 let.
Razsodnost in rahločutnost (1995)
Najboljša filmska predelava kateregakoli romana Jane Austen je zagotovo Razsodnost in rahločutnost, za katerega je scenarij priredila genialna Emma Thompson. Redkokateri film tako dobro ujame ton njenih romanov (še najbolj se približa nadaljevanka Prevzetnost in pristranost iz istega leta, ki pa ima za to na voljo šest 50-minutnih epizod). Zdi se, da ta film zgodbo v nekaterih točkah celo dopolni in izboljša – na primer bolj jasno izriše karakter tako Edwarda Ferrarsa (igra ga Hugh Grant) kot najmlajše sestre, Margarete. Film je ocenjen kot primeren za starejše od 9 let.
Soba z razgledom (1985)
Po romanu E. M. Forsterja je nastal čudovit film. Takrat še izjemno mlada Helena Bonham Carter je upodobila mlado Lucy Honeychurch, ki se s strogo teto (igra jo genialna Maggie Smith) odpravi na popotovanje po Italiji. Ko prispeta v Firence, ugotovita, da njuna soba v hostlu nima razgleda na reko in mesto, temveč na stransko ulico. Gospoda Emerson, oče in sin, z veseljem z njima zamenjata, njuna soba ima namreč čudovit razgled.
Med mladima dvema se ob bivanju v Italiji prebudijo čustva, a Lucy se mora vrniti domov, kjer se zaroči. Toda dogodki preteklega poletja ji ne gredo tako zlahka iz misli. Film je ocenjen kot primeren za starejše od 12 let, vsebuje pa prizor treh moških, ki se kopajo povsem goli (intimni deli so na kratko vidni).
Poslednji Mohikanec (1992)
Seveda pa dogajanje vseh romanov, ki so nastali v začetku 19. stoletja, ni postavljeno le v Veliko Britanijo. Poslednji Mohikanec je tipičen primer romana, kjer je filmska priredba nemara boljša od izvirne zgodbe. Morda niste niti vedeli, da je bil film z Danielom Dayem-Lewisom v glavni vlogi sploh posnet po romanu. Vprašanje, ali ste prej sploh vedeli, da ta roman obstaja.
Pripoveduje zgodbo o indijanskem plemenu Mohikancev, ki so živeli razmeroma v slogi z britanskimi kolonialisti. A ko izdajalec ugrabi hčerke britanskega poročnika, Mohikanci s svojim poznavanjem terena priskočijo na pomoč. Ob tem pa se ne vname le silovit boj, temveč tudi nekatera srca. Za ogled filma je pri osebah, mlajših od 16 let, priporočeno spremstvo odrasle osebe.
Večina teh filmov je na ogled na različnih plačljivih pretočnih platformah.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.















