Cenimo, ker nas prebirate. Še naprej bi radi širili lepe zgodbe in dobre novice. Vnaprej hvala za vašo pomoč. 🤝
V Katoliški cerkvi lahko v zadnjem obdobju zasledimo večje število mladih, ki so na tem svetu živeli le kratek čas, a so hitro postali zgled na poti svetosti.
Takšen je primer Pedra Ballesterja, univerzitetnega študenta iz Anglije, ki je umrl leta 2018 pri 21 letih. Medtem ko so se mnogi njegovi vrstniki prepustili veseljačenju in uživanju v študentskem življenju, je Pedro ostal zvest Bogu in svoji katoliški veri.
Lokalni cerkveni uradniki v Angliji trenutno zbirajo podatke o Pedrovem življenju in njegovem zgledu, da bi začeli postopek njegove kanonizacije.
Kdo je bil Pedro Ballester?
Pedro je bil rojen 22. maja 1996 v Manchestru v Angliji. Odraščal je v globoko verni družini. Njegova starša sta člana gibanja Opus Dei, organizacije, ki ga je ustanovil sveti Jožefmarija Escriva in spodbuja svetost življenja laikov. Njegov oče je za Aleteio pojasnil, da se je Pedro že od otroštva močno zanimal za katoliško vero:
"Svojo prvo spoved (po njej smo se poveselili v McDonald'su) in prvo sveto obhajilo je prejel z velikim veseljem. Bil je ministrant. Redno je molil jutranjo molitev, angel Gospodov in zvečer trikrat zdravamarijo. Zelo je napredoval v veri in jo glede na svojo starost jemal zelo resno."
Globoko vero je gojil vse obdobje odraščanja. Leta 2013 se je tudi sam pridružil gibanju Opus Dei kot numerarij, to je član, laik, ki živi celibat.
Kruta bolezen
Po srednji šoli se je vpisal na Imperial College v Londonu, kjer je študiral kemijsko inženirstvo. Kmalu po začetku študija leta 2014 so se mu pojavile hude bolečine in diagnosticirali so mu agresivnega raka medenice.
Kljub bolečinam in dolgotrajnemu bivanju v bolnišnici se je Pedro zelo trudil ohranjati odnose in je bil pravi svetilnik veselja.
Jack Valero, direktor informacijske pisarne gibanja Opus Dei v Združenem kraljestvu, je za Aleteio pojasnil, kako si je Pedro prizadeval ostati v stiku s prijatelji:
"Bil je zelo zvest ljudem okoli sebe. Prijateljstva je ohranjal tudi med selitvami. Zelo se je zanimal za ljudi, s katerimi je bil v stiku. V bolnišnici je na primer na televiziji zasledil prenos nogometne tekme. Ogled ga ni posebej zanimal, pa vendar se je z invalidskim vozičkom odpravil na drugo stran bolnišnice, da bi si jo ogledal z enim od svojih prijateljev, ki se je prav tako zdravil za rakom."
Prvi svetnik generacije Z?
Zaradi iskrenega zanimanja za sočloveka so se drugi ob njem počutili slišane in cenjene. Ko je bil bolan, je želel videti čim več ljudi, da bi jih približal Bogu.
Poleg tega je Valero delil še eno zgodbo o Pedru, ki prikazuje njegovo veselje sredi trpljenja:
"Bil je zelo srečen človek, tudi ko je imel veliko bolečin. Ljudje so želeli biti z njim v njegovi sobi, ker je bil tako srečen. Neki drug bolnik njegovih let, ki je prav tako bolehal za rakom (in umrl kmalu za Pedrom), ni bil vzgojen v veri. Pogosto je zahajal v Pedrovo sobo, tudi ko je bil Pedro nezavesten, ker 'mi Pedro daje veliko miru'."
Po Pedrovi smrti je mladenič ravno zaradi njegovega veselja v trpljenju zaprosil za krst.
Če bodo lokalni cerkveni uradniki presodili, da je vredno začeti postopek za kanonizacijo, bi Pedro lahko sčasoma postal prvi svetnik generacije Z v Katoliški cerkvi.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.
