Kosilo zunaj: nekaj usmeritev za boljše izbire na krožniku

Če iskreno priznamo, za marsikoga velja, da poje kar nekaj hrane, pripravljene zunaj meja domače kuhinje, in nemalokrat se zalotimo, da pač jemo, ker je dobro ali ker smo lačni in moramo nekaj pojesti, in ne zato, da bi s hrano ohranjali zdravje. Pa vendar obstaja nekaj preprostih pravil, ki nam pomagajo tudi v takšnih trenutkih izbrati najboljše.

Nikar ne izberimo vedno enih in istih, že poznanih jedi. Svoj gastronomski okus gradimo s pokušanjem zanimivih, novih jedi. Kdor povsod naroči le dunajski zrezek in pomfrit, v piceriji pa klasično pico s šunko, sirom in gobicami ter je v gostilnah pogost gost, naj ne pričakuje trdnega zdravja, kaj šele vitke postave.

Najlaže je izbirati, če je hrana ponujena samopostrežno, ne glede na to, ali gre za slavnostno pogostitev ali večerjo v hotelu, a hkrati je takrat naša volja na največji preizkušnji, saj imamo jedi pred očmi v vsem svojem sijaju. V takih primerih je najbolje počakati, da največja gneča okoli miz s hrano popusti in ta čas izkoristiti za popoln pregled ponudbe.

Poskusiti vse, čeprav le majčken košček, je nesmisel, saj konec koncev tako pojemo količinsko in tudi nezdravega preveč. Veliko boljša strategija je izbrati tisto, česar še nikoli nismo in bi želeli poskusiti, potem tisto, kar nam je zanimivo, in nekaj tistega, kar že poznamo in nam je zelo dobro. Ni brez pomena opomniti na preprosto dejstvo, da je na banketu, kjer jemo stoje, manj naložen krožnik lažje držati v rokah.

Zgodi se, da v gostilni kuhajo le običajne in znane jedi. Podobno smo lahko v težavi pri izbiranju med meniji tistega dne v menzi ali na praznovanju, ko so jedi ponujene na ploščah, na njih pa je več vrst mesa in zelenjave bolj za vzorec ali le za okras. Vendar je bolje vsaj to kakor nič. Sicer pa s takim menijem ni nič narobe za kak dan, takrat se pač prilagodimo in sprejmemo ponujeno. Da bi se vsak dan prehranjevati tako, pa nam lahko škodi.

Restavracije, ki dajo kaj nase, imajo zelo kratek jedilni list ali še tega ne, saj so jedi tistega dne odvisne od ponudbe osnovnih sestavin in vsekakor sezonske. Vse, kar potrebujete pri izbiri, je vešč in izkušen natakar, ki zna svetovati. Prepustite se njegovi izbiri, zelo verjetno bo izbral prav: ne preveč, ne premalo, zelo okusno in dobro. Včasih mu je treba le malenkost namigniti, kaj bi si bolj želeli in česa prav zares ne marate na svojem krožniku.

Slow food je imeniten, a zelo varljiv, saj smo lahko celo po sedmih hodih še krepko lačni. Njihovo nasprotje so gostilne, kjer je glavna jed v tako veliki porciji, da zadošča še za kosilo naslednjega dne. Žal v večini restavracij jedi ne vidimo vnaprej, zato izbiramo na slepo. V neznanih restavracijah se ravnamo po preprostem pravilu: izberemo zelenjavno juho, kakšno obetavno toplo predjed in solato. Lahko preskočimo juho, vendar solate nikoli. Glavno jed namesto predjedi naročimo le, če je res zelo mamljiva in za tisti dan nekaj posebnega.

In nikar ne preskočimo posladka. Sladice so pika na i. V majhnih in nebeško lepih koščkih so krona obeda. Vendar le, če pred njimi nismo pretiravali z drugimi jedmi. Koristen nasvet: med čakanjem na naročene jedi je modro pokukati na krožnike pri sosednjih mizah. So dobili ogromno porcijo sladice? V takem primeru bi bila kepica sladoleda v sladolednici ali košček čokolade iz nahrbtnika zagotovo boljša izbira. Morda bi si sladico za omizjem razdelili. In naj nas ne premami sadna kupa na jedilnem listu – z bolj malo svežega sadja in veliko preveč (rastlinske) smetane je vse kaj drugega kakor zdrava.

Časi, ko smo metali hrano proč, so nedvomno minili. Danes vas najbrž nihče ne bo gledal postrani, ko boste prosili, da vam ostanke hrane zavije za domov, ker ste se že preveč najedli. Kjer ponujajo (pre)velike porcije, so na to že navajeni. Kosi pečenke, mesa z žara ali ocvrt piščanec so lahko naslednji dan odlični v žemljici za malico, malo popečeni pa kot beljakovinski dodatek na solati za večerjo. Čim prej jih shranite v hladilnik, kjer naj počakajo do porabe.

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.