Cenimo, ker nas prebirate. Še naprej bi radi širili lepe zgodbe in dobre novice. Vnaprej hvala za vašo pomoč. 🤝
Postni čas je obdobje, v katerem smo pozorni na notranje vzgibe, ki nas vabijo v skušnjave ali na pot za Gospodom. Razvijamo občutljivost za razločevanje med njimi in se urimo v pozornosti na Jezusov glas, ki pravi: "Hodi za menoj!"
O postu je razmišljalo tudi mnogo svetnikov: sv. Bendikt je priporočal, da si v času posta izberemo knjigo z duhovno vsebino, ki jo dnevno beremo do velike noči, sv. Filip Neri je v tem obdobju dnevno nagovarjal tujce in jim podaril nasmeh in spodbudno besedo, sv. Favstina pa je v času posta, zanimivo, spala brez vzglavnika.
1Ignacij Lojolski
Ignacij se je rodil leta 1491 v Baskiji. Želel si je slave in uspeha, a poškodba noge ga je prizemljila, ob branju Svetega pisma in življenjepisov svetnikov pa je začel razmišljati o resnični sreči. Eno leto je preživel v molitvi in askezi in doživel spreobrnjenje. Zapisal je svojo metodo za prepoznavanje Božje volje skozi notranje vzgibe duše, ki so dveh vrst: tolažba, mir, vera na eni strani ter potrtost, dvom in strah na drugi. Zdelo se mu je, da lahko ljudje prav prek razločevanja teh vzgibov prihajamo bližje Bogu.
"Pri ljudeh, ki so zanikrni v duhovnem življenju in se predajajo grehu, ima sovražnik navado predočevati jim navidezne naslade, tako da jim v domišljiji zbuja čutne užitke in naslade, da bi jih bolj zadržal in jim še povečal njihove zablode in grehe. Dobri duh pa ravna s takimi ljudmi nasprotno: vznemirja jih in jim grize vest z glasom razuma.
S tistimi, ki močno napredujejo v očiščevanju svojih grehov in gredo v službi Boga, našega Gospoda, od dobrega k boljšemu, se pa dogaja ravno nasprotno: tedaj je značilno za hudega duha, da grize, žalosti, postavlja ovire in vznemirja dušo z lažnimi razlogi, da ne bi napredovala. Za dobrega duha pa je značilno, da daje pogum in moč, tolažbo, solze, spodbude in mir, ko lajša in odpravlja vse ovire, da človek napreduje v dobrih delih."
2Tomaž Akvinski
Znani italijanski filozof in cerkveni učitelj je z vstopom v dominikanski red močno razjezil svoje starše, a je kljub temu vztrajal in se posvetil študiju Svetega pisma. Trdil je, da je razum neločljivo povezan z vero, saj skupaj tvorita celotno razumevanje stvarstva: razum potrebujemo za dojemanje resnice o naravnem svetu, vero pa za razumevanje odnosa do nadnaravnega.
Tomaž Akvinski je zapisal: "Križ je pot do vseh kreposti" ter "Postenje očiščuje dušo, dviguje um k Bogu, podredu meso duhu, naredi srce skrušeno in ponižno, ugaša ogenj poželenja in prižge pravo luč čednosti".
3Pater Pij
Patra Pija poznamo predvsem po njegovih stigmah – ranah, kot jih je nosil Jezus na križu. Prvič jih je prejel leta 1918, krvavele pa so pol stoletja. Že od malih nog je rad molil in med igro risal križe v pesek.
Ko je vstopil h kapucinom, je še posebno resno vzel post. Ker je v času noviciata zelo shujšal, so ga poslali domov na počitnice, da bi se okrepil, a on je vztrajal v askezi. Večkrat je študiral na kolenih.
Ko je bil posvečen v duhovnika, je rad maševal zelo zgodaj zjutraj, da je lahko nato več časa spovedoval. Imel je dar čudežnega ozdravljanja, sam pa je veliko trpel in se postil: malo je jedel in spal. P. Pij je svoje trpljenje daroval za zveličanje duš.
Nekoč je dejal: "Življenje kristjana ni nič drugega kot nenehen boj s samim seboj; duša ne zacveti do lepote svoje popolnosti, razen za ceno bolečine".
