Ko pomislimo na duhovnika, si ga pogosto predstavljamo za oltarjem ali v spovednici. Redkeje pa se vprašamo, kaj nosi s seboj takrat, ko zapusti župnišče ali cerkev in gre na pot: k bolniku, v gore, na obisk ali preprosto v vsakdan. Ti predmeti so tihi spremljevalci njegovega poslanstva in govorijo o pripravljenosti, da je na voljo Bogu in ljudem – kadarkoli in kjerkoli.
Brevir
Eden najosnovnejših "stalnih spremljevalcev" duhovnika je brevir, molitvena knjiga Cerkve. V njem so psalmi, berila in molitve bogoslužja ur, ki jih je duhovnik dolžan moliti vsak dan.
Danes brevir pogosto ni več v klasični knjižni obliki – mnogi ga imajo kar na telefonu ali tablici. A ne glede na obliko ostaja isto: ritem molitve, ki zaznamuje dan in življenje duhovnika.
Duhovnikov skrivnostni kovček
V duhovnikovem avtomobilu pogosto najdemo majhen kovček. V njem so predmeti, potrebni za obhajanje svete maše:
– štola, znamenje duhovniške službe,
– kelih in patena,
– kratek purifikatorij,
– majhna pala in korporal. (Razlago teh predmetov najdete tukaj.)
V kompletu so navadno tudi majhen križ, svečnik ter tesno zaprti ampuli za vino in vodo, potrebni za evharistično daritev.
Blagoslovljena voda in olje
Posebno mesto ima posodica z oljem za bolniško maziljenje, saj je duhovnik pogosto poklican k bolnim in umirajočim. Ob tem ima lahko tudi kropilnik z blagoslovljeno vodo ter posodico (ki se imenuje piksida), s hostijami.
Posebno "orožje"
Skoraj nikoli pa ne manjka še en predmet, ki ni le liturgičen, ampak predvsem oseben: rožni venec. Mnogi duhovniki ga nosijo v žepu, torbi ali kar v obliki prstana na roki. Molitev rožnega venca, s katero se duhovnik znova in znova izroča Mariji ter po njej Kristusu, namreč mnogi označujejo za najboljše "orožje" za boj proti zlu.
Predmeti, ki jih duhovnik nosi s seboj, niso okras ali rutina. So izraz notranje drže: pripravljenosti služiti, moliti in biti blizu človeku.
