Sicer ju ločuje 78 let, a če bi ju videli skupaj, bi ju zlahka razglasili za najboljši prijateljici na svetu, tako očitna je njuna povezanost. Mélissa in njena prababica Fernande, na družbenih omrežjih znani kot Mel & Fernande, sta osvojili milijone spletnih uporabnikov. Imata skoraj dva milijona sledilcev, ki nestrpno pričakujejo njune videe.
Mélissa je napisala tudi knjigo s preprostim naslovom Mel & Fernande, ki pripoveduje o njuni dragoceni vezi. Gre za zgodbo mlade ženske, ki z navdušenjem in občudovanjem odkriva neskončno bogastvo svoje danes stoletne prababice po očetovi strani.
Mlada Mélissa je sicer že prej čutila naklonjenost do svoje prababice, vendar je pravzaprav nikoli ni zares spoznala in je do nje ohranjala določeno distanco. "Preden sva začeli graditi odnos, sem imela o njej veliko predsodkov. Dojemala sem jo kot precej strogo in ne zelo čustveno osebo. Mislila sem, da zaradi 78 let razlike nimava popolnoma nobene skupne točke," nam je zaupala. "Prihajava iz dveh povsem različnih svetov. Ona je odraščala v družini z devetimi otroki in živela v revščini, jaz pa sem bila razvajena – nikoli mi ni bilo nič hudega. Zaradi tega sem mislila, da nimava enakih vrednot, a so se na koncu vsi moji predsodki porušili."
"Moje prioritete so se spremenile"
Vrnimo se še malo nazaj. Ko je Fernande dopolnila častitljivih 97 let, je postalo jasno, da ne more več živeti sama. Družinski člani so začeli razmišljati o tem, da bi ji našli mesto v domu za starejše. Za Mélissinega očeta, ki sta ga vzgajali tako njegova mama Marlène kot babica Fernande, to ni prišlo v poštev: sklenil je, da se bo prababica preselila k njim.
To je prineslo veliko spremembo tudi za Mélisso, ki se je znašla pod isto streho s Fernande. Za mladenko je bilo to nepričakovano sobivanje priložnost, da svojo prababico končno zares spozna in z njo vzpostavi globoko vez. "Ko je prišla živet k nam, se je vse spremenilo. Razumela sem, da je moja prababica najprej in predvsem ženska. Danes čutim potrebo po tem, da njeno zgodbo predam naprej – in to sem želela postaviti v središče knjige," pravi avtorica, ki poudarja pomen prenašanja znanja med generacijami.
"Bila sem zelo usmerjena v kariero in želela sem službo, ki bo dobro plačana. Obsedena sem bila s svojim magistrskim študijem notarskega prava in razmišljala sem samo o študiju, delu in zabavi – celo moj fant je bil na drugem mestu," priznava.
Ko je začela preživljati več časa s Fernande, je spoznala, da se življenje skriva drugje. "Moje prioritete so se spremenile," pravi. Ker se zaveda, da Fernande ne bo živela večno – čeprav sama upa, da bo dočakala 126 let – želi Mélissa v prihodnosti postati "ambasadorka zdravega staranja v Franciji".
Fernande jo je globoko spremenila, saj je v njej povzročila "notranji, tih in nepovraten premik ter nov način gledanja na druge". Danes Fernande živi skupaj s svojo pravnukinjo in njenim partnerjem Florentom.
In kaj Mélisso najbolj navdihuje pri njeni novi življenjski sopotnici? "To, da je v sebi vedno nosila iskrico, ki je samo čakala, da jo nekdo znova prižge. Ni čakala smrti – čakala je, da ji nekdo vrne življenje," pravi ganjeno. Mélissa občuduje njeno dobrohotnost in sposobnost čudenja nad majhnimi stvarmi, z nasmehom govori o njeni koketnosti in nagajivosti, občuduje njeno željo, da ostane lepa, ter njeno trdno vero – vsako nedeljo po televiziji gleda sveto mašo.
"Ne sedim več nasproti 'babice', ki ji na koncu mize postavljamo vprašanja. Pred menoj je Fernande: ženska z ostrim humorjem, skoraj predrzno lucidnostjo in spominom, polnim anekdot," piše v knjigi. In nekaj vrstic pozneje doda: "Zdaj razumem nekaj zelo preprostega: nisem je poznala, ker ji nikoli nisem dala prostora."
Zato dajmo prostor svojim starejšim – pred nami je lahko še toliko lepih zgodb o ljubezni.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Kristina Knez.
