S svojim edinstvenim razumevanjem evharistije je deklica nekaj novega naučila celo krajevnega škofa
Škof je obiskal veroučence, ki so se pripravljali na prejem prvega svetega obhajila, in jih vprašal: "V čem je pomen evharistije?" Neka deklica ga je presenetila z odgovorom: "Evharistija je znamenje za izhod." Škof se je za trenutek ustavil in nato vprašal: "Zakaj znamenje za izhod?"
Deklica je odvrnila: "Deležni smo Kristusovega telesa in krvi in ko gremo od evharistije, ko odhajamo iz cerkve, postanemo Kristusovo telo in kri." Škof je ob tem spoznal, da deklica jasno razume pomen evharistije.
Evharistija ni mišljena kot samostojna izkušnja. Tako kot nas uvod v sveto mašo in Božja beseda pripravita na evharistijo pri oltarju, nas sklepni obred, blagoslov in odslovitev (celo znamenje za izhod iz prostora) spominjajo na namen zakramenta, naj svojo vero živimo zunaj cerkvenih zidov.
Predstavljamo vam štiri predloge za lažje razumevanje, kako lahko sveta maša, predvsem njen sklepni del, oblikuje vaš teden – ob vsakem predlogu pa je preprosta navada, ki jo lahko preizkusite:
1molitev po obhajilu
Ker je ta molitev kratka ter sledi vrhuncem evharistije in obhajila, zlahka spregledamo njen pomen. Molitev sledi ustaljenemu vzorcu prošnje, da bi milost našega zakramentalnega srečanja ob Jezusovi smrti in vstajenju spremenila način, kako živimo svojo vero. Ne zbiramo se za nekaj, kar za trenutek vzplamti in nato ugasne. Zbiramo se zato, da plamen vere, prižgan ob našem krstu, ne le ostane prižgan, temveč gori vedno močneje. V molitvi po obhajilu prosimo, da bi milost stanja ob križu z Jezusom obrodila sadove v tem, kako v Novi zavezi živimo z Njim.
Premislite, kako molitev po obhajilu za binkoštno nedeljo izraža to prošnjo:
"Naj nam ti darovi, ki smo jih zaužili, koristijo, Gospod, da bomo vedno goreli z istim Duhom, ki si ga tako čudovito izlil na svoje apostole."
Ali pa ta, ki jo molimo na god sv. Frančiška:
"Prosimo te, Gospod, da nam po teh svetih darovih, ki smo jih prejeli, podeliš, da bomo s posnemanjem ljubezni in apostolske gorečnosti sv. Frančiška izkusili učinke tvoje ljubezni in jih širili po vsem svetu za odrešenje vseh."
Čeprav je molitev po obhajilu naslovljena na Boga Očeta, nas obenem spominja, da lahko naše zakramentalno srečanje z Jezusom Kristusom na križu spremeni naš način življenja, ko odidemo iz cerkve.
To nedeljo: Pozorno prisluhnite molitvi po obhajilu in si zapomnite, kaj od vas pričakuje.
2POJDITE V MIRU, DA BOSTE LJUBILI GOSPODA IN MU SLUŽILI
Odslovitev nam ne pove, da je čas za odhod domov, pač pa nas znova pooblašča za poslanstvo, ki smo ga od Boga prejeli pri krstu. Ostajamo povezani z močjo križa, zato le pogumno naprej, naj naša življenja preobrazi milost.
To nedeljo: Ko slišite odslovitev, si predstavljajte, da vas Kristus prav poimensko pošilja v svet.
3MISIJONARSKI UČENCI
Vedno bolj slišimo klic, naj bomo misijonarski učenci, naj ne zgolj verujemo. Živeti moramo z zavedanjem, da zavestno sledimo Jezusu, tako da izpolnjujemo svoje poslanstvo in namen, ki ga je za nas predvidel Bog.
Papeži zadnjih desetletij spominjajo, da je ta klic namenjen vsem. Papež Leon XIV. je recimo dejal:
"Nobena krščena oseba ni oproščena … poslanstva: prav vsakdo, v skladu s s svojim poklicem in življenjskimi okoliščinami, sodeluje pri velikem delu, ki ga je Kristus zaupal svoji Cerkvi."
To nedeljo: Ob koncu svete maše izberite en preprost način, kako boste med tednom živeli kot misijonarski učenci.
4ZNAMENJE ZA IZHOD
Ko sem služil v apaškem misijonu sv. Jožefa v rezervatu Mescalero, smo na izvozu s parkirišča postavili znak "Zdaj vstopate na ozemlje misijona." Pridigali smo o njegovem pomenu in župljane vabili, naj to, kar je Gospod za nas storil v nedeljo, ponesejo ne le domov, temveč tudi povsod, kamor jih bo življenje usmerilo med tednom. Kar je deklica rekla škofu, lahko rečemo tudi za ta znak na parkirišču: "Deležni smo Kristusovega telesa in krvi in ko gremo od evharistije, ko odhajamo iz cerkve, postanemo Kristusovo telo in kri."
To nedeljo: Naj bo znamenje za izhod vaš opomnik, da se maša nadaljuje tudi v vašem življenju.
Deklica je o evharistiji in obhajilu razmišljala zelo pronicljivo. Včasih prav manj očitne stvari obnovijo naše razumevanje tega, kar cenimo. Zadnji trenutki svete maše gredo zlahka mimo nas – molitev po obhajilu, blagoslov, odslovitev in celo sklepna pesem. Toda že preprosto znamenje za izhod nas lahko dovolj upočasni, da ne bomo pozabili, kako naj bi evharistija in obhajilo oblikovala naše življenje, da bomo živeli svoje poslanstvo, ki nam ga je namenil Bog.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
