Ekipo podkasta Mladost na kmetiji je tokrat pot popeljala v majhno vasico Veliki Ban, ki leži nad kartuzijanskim samostanom Pleterje v Šentjerneju. Tam skupaj s starši, mlajšim bratom in starimi starši živi 19-letna Tija Kotar, zagnana članica in tajnica Društva podeželske mladine Krško.
Je študentka prvega letnika Biotehniške fakultete v Ljubljani, približno leto dni pa je del ekipe za mednarodne izmenjave pod okriljem Zveze slovenske podeželske mladine. Lani je dobra dva tedna preživela v Avstriji, kar opisuje kot eno najboljših izkušenj v življenju.
Kotarjevi imajo manjšo kmetijo z nekaj travniki, vrtom, tremi kravami, dvema prašičema in nekaj kokošmi. V neposredni bližini doma imajo tudi vinograd s približno 600 trtami, iz katerih pridelujejo cviček.
Tija je na povabilo sestrične Tjaše leta 2020 postala članica Društva podeželske mladine Krško. "Moja sestrična se je takrat odločila, da obudi društvo in je zraven povabila še mene. Ni mi žal, da sem rekla 'ja', saj mi je podeželska mladina v teh petih letih prinesla ogromno," pripoveduje mlada podeželanka.
Študij prinaša več svobode, a tudi odgovornosti
Lani oktobra se je Tija podala na študij v Ljubljano, a se ob koncu tedna z veseljem vrne domov. "Živilstvo in prehrana sta me začela zanimati že v srednji šoli, ko sem se srečala s strokovnim predmetom kmetijstvo z živilsko mikrobiologijo. Menim, da se živilstvo in kmetijstvo močno povezujeta. Ker sta mi narava in kmetijstvo precej pri srcu, saj sem odraščala na vasi, mi je bil ta faks zelo primerna izbira."
Študentsko življenje ji ponuja več svobode, obenem pa ji nalaga več odgovornosti in discipline, česar najstnici, ki je včasih trenirala atletiko, ne manjka.
Dunaj, Beljak, Salzburg
Lansko poletje se bo Tiji še posebej vtisnilo v spomin, saj je v okviru Društva za mednarodne mladinske izmenjave podeželanov Slovenije, ki omogoča mladim, da se odpravijo po nove izkušnje v druge države, za 17 dni odšla v Avstrijo. Sprva je nekoliko oklevala, nato pa je oddala prijavo.
Ko je obiskala našo severno sosedo, je najprej dva dni preživela na Dunaju, nato pa je gostovala na dveh kmetijah, najprej v bližini Beljaka, v zadnjem delu pa še v okolici Salzburga. Na Dunaju je spoznala mlade iz zelo različnih držav, od Tajske, Švedske, Avstralije, Irske do Kanade.
Kuhanje tradicionalnih jedi
Prvi teden po odhodu z Dunaja jo je na kmetiji v bližini Beljaka gostila Isabella in njena družina. Na njihovi kmetiji imajo živali, ki poletja preživljajo v planinah. Teden je preživela ob delu na vrtu ter spoznavanju njihovega društva in okolice.
"Veliko časa pa sva preživeli tudi v kuhinji, kjer sva kuhali njihove tradicionalne jedi, ki zelo podobne slovenskim jedem. Pogovarjali sva se predvsem v angleščini, z njenimi starši pa tudi malo v nemščini. Nekaj znanja iz nemščine imam, kar mi je zelo prišlo prav," pripoveduje Tija, ki je bila nadvse zadovoljna s tem, kako lepo so jo sprejeli. "Najbolj pa mi ostaja v spominu, ko smo šli nekega jutra na pohod na njihovo bližnjo goro. Na vrh smo prišli ravno ob sončnem vzhodu."
Spoznavanje lokalnih znamenitosti
Prvi teden je hitro minil in napočil je čas za odhod k drugi gostiteljici, ki živi v okolici Salzburga in je zelo dejavna v lokalnem društvu podeželske mladine. Skupaj sta si ogledali številne lokalne naravne znamenitosti. "Spoznala sem tudi njeno domače lokalno društvo. Predstavili so mi, kaj počnejo, in moram reči, da se njihove aktivnosti kar precej razlikujejo od naših. Imeli sva tudi enodnevni izlet v Salzburg."
Pozitivni vidiki mednarodne izmenjave
Izkušnja mednarodne izmenjave ima številne pozitivne plati, poudarja nasmejana Šentjernejčanka. "Iz prve roke sem spoznala, kako stvari potekajo v Avstriji, kar se mi zdi zelo koristna stvar, saj lahko kakšno idejo uporabim tudi v našem društvu. Predvsem pa mi je izmenjava dala nove vezi in prijateljstva. Obenem je to izkušnja, ki od tebe zahteva, da se znaš prilagoditi in komunicirati, čeprav ne razumeš povsem dobro njihovega jezika. Državo sem spoznala na čisto drugačen način, kot če bi odšla tja samo na nek izlet."
Kam pa zdaj?
Tija je nekdanja tabornica, ki obožuje hribe, zato ni čudno, da je v zadnjih poletnih sezonah delala v planinski koči na Gospodični na Gorjancih. "Delo je bilo kar naporno in zahteva delavnost. Najbolj všeč mi je bila seveda hrana, ki je bila zelo okusna."
Mladim podeželanom pa polaga na srce: "Ponosno povejte, da živite na podeželju, da je tu lepo živeti, saj te takšno okolje nauči delovnih in drugih navad. Poleg tega smo navajeni živeti z naravo ob delu, pa še družine so nekako bolje povezane," svoje razmišljanje zaključuje Tija, ki bi za svojo naslednjo mednarodno izkušnjo najraje izbrala Finsko.
