Vprašanje bralke:
Pišem kot stara mama vnuka, starega 19 let, ki je že dolgo časa v stiski. Doma se že kar nekaj let ne počuti dobro, saj je med mojo hčerko in njenim partnerjem veliko živčnosti, nastrojenosti in slabega vzdušja. Večkrat sem se s hčerko že pogovarjala o situaciji, šla je tudi na terapijo, vendar moj vnuk še vedno zelo trpi. Kljub veliki bistrosti in obiskovanju zahtevne gimnazije se mu stiska pozna na šibkem uspehu in brezvoljnosti za nadaljnji študij. Večino časa preživlja z vrstniki in se umika od staršev. K meni večkrat pride na kosilo in zdi se mi, da se dobro počuti. Ne vem, kako bi mu še pomagala, hudo mi je vse to opazovati.
Odgovarja Andreja Poljanec, zakonska in družinska terapevtka:
Hvala, da ste pisali in izrazili željo po pomoči vnuku. Dobra stran v sicer boleči situaciji je, da je vnuk polnoleten in se o stvareh lahko bolj samostojno odloča. Seveda pa ob sebi potrebuje odrasle ljudi, ki ga v stiski začutijo in mu jo pomagajo razumeti ter razreševati težave.
Glede na vzdušje pri njem doma in glede na njegovo počutje bi bilo dragoceno, da bi se morda odselil od doma in si oddahnil od domačega čustvenega napora. Stare mame ste v takih situacijah pomembne osebe navezanosti. Če le zmorete in imate možnost, je lahko ena možnost tudi selitev k vam, vsaj začasno. V primeru odločitve za študij je dobra možnost tudi študentski dom, da le ne vztraja v domači neugodni situaciji.
Če bi se zmogel z vašo pomočjo toliko umiriti, da bi lahko premislil o viziji po končani gimnaziji, bi bilo odlično. Če pa je to za vas prezahtevno, bi bilo dragoceno, da mu pomagate, morda skupaj z materjo, vsaj za kakšno uro poiskati pomoč za poklicno oz. študijsko usmerjanje. V nadaljevanju pa tudi terapevta, ob katerem bo lahko prepoznaval svojo stisko, jo razumel in iskal poti za bolj polno življenje.
Najprej bi bilo namreč dobro premisliti, ali se mu bo uspelo odločiti za študij, ki ga veseli in za katerega bo imel dovolj točk. Če boste presodili, da to v tem letu ne bo dosegljivo, je pomembno narediti vizijo smiselnega preživljanja časa v letu, ko ne bo študiral; npr.: zaposlitev, izboljševanje mature, napredovanje pri katerem od hobijev oz. razvoj določenih spretnosti, veščin, ki bi jih pozneje potreboval pri študiju ali v življenju.
Vsekakor poleg empatične in aktivne skrbi za vnuka pomirja tudi molitev, ki znižuje stres, zmanjšuje občutek tesnobe ter vliva upanje, da se bo tudi vnuk lahko razcvetel.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
