Mark Scotch in njegova žena sta odraščala v katoliških družinah. Po Markovih besedah je bila Lynnina vera globlja, močnejša; saj ne, da sam ne bi želel verjeti v cerkveni nauk, ampak bolj so ga privlačile druge stvari.
Kot je povedal za Aleteio, je "v Svetem pismu … in v pridigah pri maši našel veliko dragocenega", toda "vse drugo je bilo zame preveč naukov, preveč obredja, žal celo evharistija". Moral je iskati, spraševati.
"Nikoli nisem nikogar poskušal odvrniti od vere," je dejal. "In nikoli nisem krivil Boga za nič, kar se mi je zgodilo osebno, niti za nič slabega na svetu na splošno."
"Vedno sem vedel, da ima Bog svoj načrt … nikoli se mi ni zdelo, da vem več od Boga," je dodal, ob tem pa priznal, kako je bil v osnovi ves čas prepričan, da se bo zgodila Božja volja. Na tem temelju je Bog razodeval in še naprej razodeva svojo voljo.
Na skrivnosten in tragičen način sta zakonca Scotch izgubila sina v starosti 15 mesecev in pol. "Najina vera, skupaj z ljubeznijo in podporo najinih družin, naju je ohranjala … Vera, da je Jason v nebesih, nama je bila v veliko tolažbo," se spominja Mark in pojasnjuje, kako sta bila po smrti Lynnine babice pet let po izgubi Jasona potolažena z vedenjem, da je ta zdaj z njunim fantkom.
S tremi preživelimi sinovi, ki so vsi obiskovali katoliške šole, je bil Mark kot oče dejaven pri njihovih športih in "vseh običajnih življenjskih stvareh, ki so povezane z vzgojo otrok". Vedno so radi potovali kot družina, Mark in Lynn pa tudi kot par.
Trije neznanci vstopijo v bar ...
Mark in Lynn sta med počitnicami v Louisiani vstopila v bar. Začela sta klepetati z neznancem in ko je omenil, da se mora odpraviti na dializo, mu je Mark (ki je bil takrat star 64 let) takoj ponudil svojo ledvico.
56-letni nekdanji profesionalni jahač Hugh Smith je bil osupel, toda prepričan je bil, da se z Markom ne bosta nikoli več slišala. Ni pa vedel, da je Markova svakinja pred 12 leti prav tako darovala ledvico. Naslednji dan je Mark stopil v stik s Hughovim koordinatorjem za presaditve in začel raziskovati možnosti darovanja ledvic. Izvedel je, da zaradi bolezni ledvic vsak dan umre več kot ducat ljudi.
Čeprav za Hugha ni bil primeren darovalec, so njegovo ledvico septembra 2020 dali drugemu neznancu v New Yorku in prek programa bonov Nacionalnega registra ledvic se je lahko mož iz Louisiane na čakalni listi premaknil mesto višje.
Februarja 2021 je Smith prejel ledvico od darovalca iz Južne Kalifornije in na igrišče za golf se je lahko vrnil veliko prej, kot je pričakoval. Dodatna prednost zgodbe je bilo vseživljenjsko prijateljstvo. Leta 2021 je Mark prejel nagrado Best of Humankind, ki jo podeljuje ameriški časnik USA Today.
Zgodba se nadaljuje: trpljenje matere je odkupljeno
Medtem ko je Mark leta 2020 opravljal teste glede možnosti darovanja, se je njegova žena Lynn odločila, da bi tudi sama postala darovalka. Epidemija koronavirusa je njeno darovanje začasno ustavila, naslednje leto pa je prek družbenega omrežja Facebook odkrila dvoletnega Cooperja Thompsona, ki je bil na dializi od svojega osmega meseca starosti.
Januarja 2023 je Lynnino ledvico dobil bolnik v ameriški zvezni državi Illinois in Cooper je s pomočjo njenega bona marca istega leta prejel potrebni organ. Par je aprila 2023 v živo nastopil v oddaji The Today Show televizijske mreže NBC, kjer je gledalcem razkril svojo zgodbo in se srečal s Hughom, ki Marka imenuje "brat".
Voditeljicama je Hugh priznal, da mu je Markovo dejanje pomagalo verjeti v Božje darove in da je Mark njegov "Božji dar". Na Lynnino veliko presenečenje je bila v studiu tudi družina Thompson in prvič so se srečali še iz oči v oči. Lynn je izpostavila, da je Cooper približno iste starosti kot njun sin Jason.

"Kaj vam pomeni, da ste podarili življenje še enemu fantiču?" je vprašala Savannah.
"Zame je to sklenjen krog," je Lynn pojasnila s solznimi očmi. "Trdim, da je to odrešilno ozdravljenje, kajti nosila sem težo obžalovanja, da takrat nismo mogli darovati njegovih organov, zdaj pa tega obžalovanja ni več."
Thompsonovi so izrazili neizmerno hvaležnost Lynn in Cooperjevemu darovalcu Aliju iz Illinoisa. Cooper je novembra 2025 dopolnil pet let.
"Pot organov" in Markovo poslanstvo
Mike, že več kot dvajset let navdušen kolesar in udeleženec vzdržljivostnih dogodkov, vedno najde načine, kako na družinskih potovanjih tudi kolesariti (vedno pa najde še kakšno sveto mašo, ki se je lahko udeleži). Njegove izkušnje in novoodkrita strast do darovanja ledvic ter podpore tovrstnemu človekoljubju so Marka le nekaj mesecev po presaditvi spodbudile, da je s kolesom prevozil 2.250 kilometrov od Wisconsina do Louisiane in na ta način pričeval, da lahko darovalci ledvic tudi z eno samo ledvico živijo zdravo in dejavno življenje.
Njegovo potovanje je spodbudilo nastanek "Poti darovanih organov", po kateri so do januarja 2026 opravili že sedem kolesarjenj v skupni dolžini več kot 16.000 kilometrov čez 23 držav. Med temi vožnjami, ki sledijo potem, po katerih so potovali darovani organi zakoncev Scotch, je Mark sodeloval v skoraj 300 pogovorih za krajevne medije, v katerih predstavlja "starčka, ki kolesari z eno samo ledvico". Februarja 2025 je bil predstavljen tudi v dokumentarcu teksaške televizije.
"Darovanje ledvice in izkušnja 'Poti darovanih organov' sta mi v življenju prinesli smisel, ki ga ne znam povsem pojasniti," je Mark povedal za Aleteio. "Bog mi je ponudil vrata in nikoli si nisem niti predstavljal, da bi me pot skoznja lahko kakor koli približala Njemu in mojemu katolištvu."
"Oba čutiva, da je bil to namen in poslanstvo, h kateremu naju je poklical Bog," je priznal Mark. "In to je bilo tudi veliko ozdravljenje od najine žalosti."
Januarja je Mark odpotoval v prestolnico Washington, kjer je pri članih kongresa lobiral za sprejetje zakona za odpravo smrti zaradi ledvičnih bolezni. Zakon omogoča davčne olajšave osebam, ki neznancu darujejo svojo ledvico. Sprejetje tega zakona bi lahko rešilo najmanj 100.000 življenj in zdravstvenemu sistemu prihranilo štiri milijarde dolarjev, saj bi se z njim zmanjšala potreba po dializi.

Mark se je v Washingtonu ustavil sredi svojega zadnjega kolesarjenja v čast koščku jeter, ki ga je maja 2023 daroval dojenčici Seleni iz Južne Kalifornije, potem ko je sodeloval na dogodku v otroški bolnišnici v Los Angelesu, kjer je bila malčica deležna potrebne oskrbe.
Dela, ki bi ga potreboval odrasel človek, ni mogel darovati, lahko pa je varno daroval otroku. Mark je bil takrat star 67 let in je bil najstarejši še živeči darovalec organov v Združenih državah Amerike. Številne bolnišnice darovalcev, starejših od 50 let, sploh ne upoštevajo, toda ker se jetra nenehno obnavljajo in je Mark v tako odlični telesni pripravljenosti, je lahko podaril življenje še enemu otroku.
Z občutkom novega poslanstva – 90.000 Američanov čaka na presaditev ledvice – se je odločil, da bo svojo pot iz nečesa osebnega razširil v oglaševanje. V sodelovanju z ameriškima Nacionalnim registrom ledvic in Nacionalno organizacijo za darovanje ledvic "Pot darovanih organov" od leta 2021 ozavešča o darovanju ledvic in organov z Markovim kolesarjenjem, dejavno navzočnostjo na družbenih omrežjih ter njegovimi in Lynninimi pričevanji in predstavitvami – te ponujata cerkvam, organizacijam in krajevnim medijem, kjer koli pač sta v danem trenutku.
Oktobra 2025 je Mark kolesaril po romarski poti sv. Jakoba v Španiji in zbiral sredstva za neprofitno organizacijo iz ameriške zvezne države Wisconsin za družine na seznamu za presaditev organov, ki s čudežem presaditve upajo na drugo priložnost v življenju. Kot je povedal, je bila priložnost "za premislek onkraj običajnih vplivov sodobnega sveta" resnično neverjetna.
Dva dni je preživel tudi v Fatimi in romanje k Mariji je Božji Materi ponudilo priložnost, da človeku, ki je tolikim bolnikom omogočil drugo priložnost v življenju, sama podari svojevrstno življenjsko izkušnjo. Ti dnevi so mu prinesli globoko prepričanje o njegovem daru katoliške vere in novo zavezo, da bo svojo vero živel še globlje.
Čeprav se Mark še ne namerava upočasniti, pa upa, da bo s svojim delovanjem spodbudil druge ljudi, naj bodo odprti za načine, kako nas Bog vse skupaj prosi, da kot katoličani in zgledni državljani pričujemo o svetosti življenja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.















