Papež Leon XIV. se je ob nedavnem obisku v Monaku srečal tudi z mladimi in katehumeni, torej tistimi, ki bodo na veliko noč krščeni kot odrasli. Povabil jih je, naj služijo sočloveku, saj je v tem pravi smisel življenja. "Upanje raste tam, kjer ljudje živijo za druge," je dejal sveti oče.
V Monaku letos spremljajo močan porast zanimanja za krščanstvo. V pripravi na zakramente sodeluje okoli 70 ljudi, kar je občutno več kot prejšnja leta (lani 25, leta 2024 pa 20). Po besedah odgovornih ne gre za organizacijski uspeh, temveč za nekaj, kar mnogi opisujejo preprosto z: "Bog deluje."
Teden pred krstom so bodoči kristjani spregovorili o svoji poti – pogosto dolgi, nepričakovani in prežeti z notranjimi preobrati, ki je lahko v navdih tudi tistim, ki po poti vere hodimo že od mladih nog.
"Vsak dan darujem Bogu"
Karen, 38-letna varuška iz Gvatemale, ni bila krščena kot otrok, čeprav prihaja iz katoliškega okolja. Njena odločitev je zrasla iz osebne notranje poti.
"Začela sem se približevati Bogu in to me spreminja. Vsako jutro mu izročim svoj dan. Čutim, da me ljubi takšno, kot sem – tudi z napakami," pripoveduje ganjeno.
Srečanje s papežem je zanjo nekaj skoraj nepredstavljivega: "Sestra mi je rekla, da je to, kot da bi me prišel srečat sam Jezus. To mi daje moč za težke trenutke."
Trideset let iskanja
Laetitia, 42-letna bančna uslužbenka, je do krsta prišla po skoraj treh desetletjih notranjih vprašanj. Že kot najstnica je čutila željo po veri, a ni zbrala poguma za korak naprej.
"Vedno sem iskala, vendar odlašala. Šele ko sem se umirila v življenju, sem se odločila," pravi. Srečanje s papežem tik pred krstom doživlja kot dar: "Po vsem tem času – to je res nekaj čudovitega."
"Prebudil sem se iz praznine"
Ethan, 25-letni vodja gradbišč, svojo pot povezuje s prijateljstvom. Prav prijatelj ga je prvi približal veri in bo tudi njegov boter. "Dolgo sem živel nekako na pol – brez prave smeri. Vera me je prebudila," pravi. "Zdaj čutim smisel in veselje."
Od ateizma do vere
Emilie, 29-letna komunikatorka, je še pred nekaj leti živela kot ateistka. Nato je doživela močno osebno izkušnjo.
"Začutila sem klic. Nisem ga mogla ignorirati," pojasnjuje. Obrnila se je na škofijo in začela pot priprave. Na začetku jo je skrbelo, kako se bo odzvala družina. "Presenetila me je njihova odprtost. Danes nekateri prihajajo z menoj v cerkev – tudi oni začenjajo razmišljati."
Velik porast katehumenov tudi v Franciji
Zanimivo je, da zanimanje za krščanstvo raste predvsem med mlajšimi, kar je v sicer precej sekularni družbi kar presenetljivo. Mnogi v tem vidijo znak, da ljudje znova iščejo globlji smisel, vero in duhovno oporo v svojem življenju.
"Nenadna mir in gotovost"
Dorian, 28-letni tehnični delavec, opisuje zelo konkreten trenutek preobrata: "Bil sem v stiski, poln vprašanj. Nenadoma sem začutil globok mir. Kot da me nekdo kliče. To je bilo jasno in močno."
Od takrat naprej ga pot vodi h krstu. "Vsak dan sem bolj srečen. Ta odločitev mi daje notranjo trdnost."
Vera kot skupna pot
Med navzočimi so bili tudi novokrščenci. François in Maeva, poročena leta 2024, sta vero ponovno odkrila med pripravo na zakon.
Maeva se spominja posebnega trenutka: "Bila sem noseča, ko sem bila krščena. To je zame nekaj zelo osebnega." Danes oba poudarjata, da vera ni le dogodek, ampak vsakodnevna moč. "Daje nama zagon za življenje," pravi François.
Sinu sta dala ime Santino – mali svetnik – kot izraz nove smeri, ki jo živita.
Skupna nit vseh teh zgodb je močna: vera ni teorija, temveč izkušnja. Za nekatere je to dolgotrajno iskanje, za druge nenaden preobrat. Vsem pa je skupno, da so v tem procesu našli nekaj trdnega – "skalo", na kateri lahko gradijo svoje življenje.
