Kadar grešimo, smo pogosto v skušnjavi, da se močno oddaljimo od Boga. Morda se skoraj nezavedno oklepamo različnih napačnih predstav in dopuščamo, da nam preprečijo vrnitev k Bogu.
Prav takšno razmišljanje tokove hudič rad uporablja v svojo korist. Kadar koli grešimo, nas potisne proti dnu. Morda nam prigovarja, da greh niti najmanj ni razlog za skrb, ali pa nasprotno – da smo grozni in nevredni ljubezni. Z različnimi strategijami nas poskuša oddaljiti od Boga in nas prepričati, da smo obupni ljudje.
Resnica pa je ravno nasprotna, saj nas Bog ljubeče opazuje, tudi ko grešimo, in nas, ko se pokesamo, sprejme odprtih rok.
Bog z veseljem sprejme skesanega grešnika
Sv. Maksim Spoznavalec o tej duhovni resnici piše v enem svojih pisem, v katerem pojasnjuje, s kakšnim veseljem nas Bog pričakuje, da bi nas lahko znova objel:
Božja volja je, da nas reši, in nič ga bolj ne razveseli kakor naša vrnitev k Njemu z resničnim kesanjem ... Tako je Kristus oznanil, da je prišel h kesanju klicat grešnike in ne pravičnih, ter da zdravnika ne potrebujejo zdravi, pač pa bolni.
Nato navaja še druge prilike iz evangelijev, ki poudarjajo to resničnost:
Oznanil je, da je prišel iskat izgubljeno ovco in da je bil poslan k izgubljenim ovcam hiše Izraelove. V malce bolj nejasni priliki o srebrniku nam pove, da je bil namen njegovega prihoda znova pridobiti kraljevo podobo, ki je bila prekrita z umazanijo greha. "Lahko ste prepričani, da je v nebesih veselje," je dejal, nad enim samim grešnikom, ki se pokesa.
Čeprav smo te zgodbe morda slišali že večkrat, pa običajno o njih ne premišljujemo in jim ne dopustimo, da bi se nas resnično dotaknile. V nebesih je veliko veselje, ko se mi pokesamo.
Ne glede na to, koliko smo grešili v tem življenju, nam Bog nikoli ne bo zaprl vrat, če se mu bomo skesano približali. Ljubeče nas opazuje in nas vabi, naj se vrnemo v Njegovo naročje.
Če se kdaj počutite nevredne Božje ljubezni, morate to laž zavrniti in se spovedati, da boste prejeli Njegovo ljubezen, ki se bo izlila na vas.
Bog nas ljubi: to je dejstvo, ki ga pogosto pozabimo ali pa namerno spregledamo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
