BiFriNa3 je raperski trio, ki se je širši množici leta 2021 v prvotni sestavi predstavil v oddaji Slovenija ima talent, potem pa so si fantje po nekaj nastopih vzeli dve leti premora. Danes se vračajo z novimi pesmimi in idejami, pa tudi s prvim uradnim daljšim intervjujem. Kakopak, za Aleteio! Drejc, Jan in Mark kot eni najzabavnejših sogovornikov spregovorijo o začetkih, ciljih, novem začetku in tudi o načrtih za naprej.
Kako je nastala skupina?
Drejc: Tako ali tako se poznamo iz osnovne šole. Mi trije (zdajšnja zasedba, op. a.) smo bili na isti osnovni šoli, Vit Prusnik, prejšnji član, pa je bil z nama z Janom na srednji šoli. Pred petimi leti nismo vedeli, kaj bi počeli med korono. V šolo smo hodili, vse ostalo je bilo pa zaprto. Zato smo začeli z besedili in začeli pisati rape.
Jan: Iz heca sem prejšnjemu članu poslal meme (smešnico, op. a.), ki je bil inspiracija za prvo pesem. Potem smo se dobili v njegovi kleti, posneli smo pesem in naredili zaseben profil na Instagramu. Počasi so nastajali neki izdelki, zato smo se odločili, da poskusimo še kaj posneti v studiu in objaviti na YouTubu za javnost.
Drejc: Leta 2021 smo šli k producentu Mihu Goršetu in posneli prvi komad Bič rap, o morju in poletju. Bilo je sproščeno in uspelo nam je narediti nekaj pristnega ter iskrenega. Če pogledamo nazaj, nismo vedeli, kaj delamo, imeli pa smo neko vizijo in cilj, ki se ga še danes držimo. To je, da skozi prizmo iskrenega humorja naredimo nekaj, kar mogoče še ni bilo videno v Sloveniji. Ko ljudje poslušajo naše pesmi, si želimo, da rečejo: "Uau, dobra fora," pa tudi, da vseeno objavimo nekaj kvalitetnega.
Ko smo naredili Kmečki rap, torej drugo pesem, smo postavili traktor v urbano okolje, kar je tudi edinstveno. Še danes želimo ohranjati to vzdušje, le na višjem nivoju.
Mark: Zdi se mi, da lovimo ravnovesje med resnostjo in šalo, izdelek pa mora biti na koncu še vseeno kvaliteten, kar se tiče zvoka in videospota. Tukaj bi izpostavili našega snemalca Tadeja Purkarta, ki točno ve, kaj želimo, in mu to vedno uspe ujeti v objektiv in urediti.
Drejc: Videospoti dajo pesmi dodatno težo, zraven pa lahko prikažeš še dodatno zgodbo. Pa tudi ljudje radi zraven še nekaj pogledajo.
Kako pa ste izbrali ime skupine?
Jan: Imeli smo veliko idej, a se nismo uskladili. Ko smo se za eno strinjali, tista beseda v drugem jeziku ni pomenila nič lepega, zato nismo izbrali tega imena. Zabavni predlog je bil recimo Čevaparji. Imel sem še ogromno smešnih idej za imena, a se žal z njimi nismo vsi strinjali. (smeh)
Drejc: "BiFriNa3" je bil kompromis. Poslovenili smo to, da smo sproščeni in da je nekaj v stilu: "Free mind." Pa še trije smo. Takrat ni bilo nekega višjega smisla.
Po nastopu v oddaji Slovenija ima talent ste imeli še nekaj nastopov, potem pa dve leti premora. Kako to?
Drejc: Po talentih te lahko nastopi hitro ponesejo. Mogoče je dobro, da smo se malo umirili in razmislili o tem, kaj želimo pokazati ljudem. Na sebi nimamo nekega pritiska, saj finančno nismo odvisni od glasbe in nam to povsem ustreza. Vit se je odločil za svojo pot, sedaj ustvarja pod umetniškim imenom Pruso. Tako se je namesto njega pridružil Mark. Igra kitaro, ima dober posluh in hitro začuti ritem besedila. Z nami je že sodeloval, pomagal je pri kakšnem snemanju, zato je bil logična izbira.
Mark: Ja, super se ujamemo. Razmišljali smo, s čim "priti nazaj", in seveda je bilo to nekaj kmečkega, kar je pri nas do zdaj najbolj uspevalo.
Vaše pesmi govorijo tudi o nevsakdanjih temah; predvsem ste zasloveli s Kmečkim rapom, nazadnje pa ste izdali pesem Đon Dir. Zakaj te "kmečke" in tudi druge teme?
Drejc: Zabavno je združevati nekaj, kar je na prvi pogled nezdružljivo, torej hip hop, ki je urbana zvrst glasbe, in podeželje oziroma kmečki način življenja. Na ta način lahko nastanejo zelo izvirne in zanimive pesmi. Ni pa nič čudnega, da se je Kmečki rap tako dobro prijel – Slovenci imamo radi podeželje in kmečki način življenja, pa še največ traktorjev na prebivalca imamo.
Mark: Hitro se te prime ta oznaka. Mi smo zdaj za ljudi "kmetje". Pred kratkim smo celo postali ambasadorji kmetijskega sejma v Celju. Fascinantno se jim je zdelo, da nihče od nas ni kmet. Bomo pa poskusili z drugačnimi temami doseči še širšo publiko.
Jan: Zabavno je bilo, ko so nas prvič videli na nekem snemanju in vprašali: "Hej, fantje, katera balirka je pa te bale naredila?" Seveda nihče od nas ni vedel. Komaj vemo, da balirka bale dela!
V enem od intervjujev ste dejali, da želite predvsem zabavati Slovenijo. Zakaj torej ustvarjate na področju glasbe?
Drejc: Znotraj glasbe lahko kreativo združiš na vse načine, tudi z videospotom. Večinoma besedila pišem jaz in lahko rečem, da je že pisanje kreativen proces, potem pa je tu še glasbena podlaga, videospot … Na koncu nastane lepa celota in zato to delamo. Res je dober občutek, ko nastane nekaj, kar se ti dobro sliši.
Mark: Sam v začetek pisanja ponavadi nisem tako vpet. Meni je preprosto všeč, da to počnemo s prijatelji, se družimo in pridobivamo nove izkušnje.
Jan: Zadnjič se je tudi zgodilo, da smo se dobili in je kar naenkrat uspela dobra pesem. Jaz sem imel eno kitico, naenkrat pa smo imeli štiri in še refren! To je res dober občutek, ko spontano začnemo dobivati ideje za nove pesmi.
Kako prepoznate, da je pesem "zrela" in pripravljena, da jo delite z drugimi?
Drejc: Naše pesmi se dolgo "tenstajo". Ko res dolgo delaš isto pesem, se je že malo naveličaš. Ko pa jo nekaj časa pustiš ob strani, se enkrat vrneš k njej in se ti spet zdi dobra, ker nisi več nasičen z njo, takrat tudi vidiš, kako pesem izboljšati. Zdi se mi, da začutiš, ko je pesem zrela. Če že nam ne bi bila dobra, potem tudi ljudem ne bi bila.
Jan: Ja, eno besedilo sem napol napisal pred dvema letoma, a mi ni bilo všeč. Zadnjič pa sem jo pokazal Drejcu in Marku, ki sta me spodbudila, naj ga dokončam. Drug drugemu smo tudi kritiki in si povemo, katero idejo se splača razvijati naprej in katere ne.
Glasba je za vas torej hobi. S čim se sicer ukvarjate?
Mark: Jaz delam kot urar v eni od urarn.
Drejc: Jaz sem četrti letnik medicinske fakultete, kot trener pa pomagam v biatlonskem klubu.
Jan: Študiram na fakulteti za logistiko, najraje pa se ukvarjam s starimi avtomobili.
Drejc: Tako da pride ven tudi kakšen tak rap! (smeh)
Ste dobri prijatelji. Kako vam to pomaga na odru in pri ustvarjanju?
Drejc: To je samo prednost. Poznamo se in je povsem drugače, kot če bi sodelovali z nekom, ki nas ne pozna. Poznamo prednosti in slabosti vsakega od nas. In vsak ima nekaj, česar drugi nima, vsak lahko doprinese nekaj svojega k izdelku.
Mark: Prednost je tudi, da se lahko hecamo, smo sproščeni in točno vemo, kaj želimo, ker imamo skupen cilj.
Kako se soočate z nesoglasji, izzivi?
Mark: Nazadnje je bil Drejc jezen name, ker sem imel med snemanjem načrtovanega frizerja. Ampak potem nisem šel. :)
Jan: Včasih se res zdi, da delamo pod pritiskom. Tega pa ne želimo, ker hitro pride do živčnosti in nestrinjanj. Če smo sproščeni, smo povsem drugačni.
Drejc: Če imaš neke časovne roke, pride do prepirov. Načrtno smo to večinoma dali stran in tako prepirov in nesoglasij skoraj ni.
Mark: Zadnjič smo se recimo peljali na Pokljuko na snemanje videospota, pa zaradi vremenskih razmer nismo mogli nič posneti. Ker si ne nalagamo pritiska, vseeno ni bilo slabe volje.
Gotovo se na snemanjih zelo zabavate. Imate kakšno najljubšo prigodo s snemanja?
Kam vas traktor pelje v prihodnjih mesecih in letih?
Mark: Na vrt in nekam visoko.
Drejc: Tja gor, kamor bi prilezel samo najboljši John Deer, pa tudi na bele strmine.
Mark: V videospotu Đon Dir smo želeli namigniti, o čem bo naslednja pesem. Na koncu videospota se stegnem gor in se dotaknem smučarske rokavice, ker naj bi bila naslednja pesem zimska, ampak zaradi neugodnih razmer žal ne bo tako. :) To smo lahko izdali, ker če bi dva dojela, da se to povezuje, potem bi bili to res "težki" oboževalci.
