Blaž ohranja tradicijo svojih prednikov: “Mlinov v Sloveniji ni več veliko”

"Le v mlinu se vsaka stvar trikrat pove." Pregovor, ki ni naključno izbran za uvodni stavek nove epizode podkasta Mladost na kmetiji, v kateri tokrat spoznavamo mlinarja iz Družinske vasi v dolenjski občini Šmarješke Toplice. Blaž Košak je lanskega 1. decembra od očeta Jožeta prevzel vodenje mlina in kmetije ob potoku Toplica. Kot se pošali, "je to edini mlin, ob katerem teče topla voda mim'", saj ima voda tudi pozimi 12 stopinj Celzija.

"Od staršev sem prevzel vrednote poštenosti, ponosa, pridnosti in delavnosti, od starih staršev pa spoštovanje do vsakega dela," pravi Blaž, katerega življenje je neločljivo povezano z delom v domačem mlinu, ki je omenjen že leta 1754.

"Moji spomini iz otroštva so lepi. Prvo delo v mlinu je bilo igranje v otrobih, sicer pa sem kmalu, nekje ob koncu osnovne šole, začel pomagati predvsem pri pakiranju moke. Vse se je zgodilo naravno in spontano," pripoveduje mlinar, ki nikoli ni razmišljal o kakem drugem delu ali poklicu.

"Ko sem bil čisto majhen, sva s staro mamo Cvetko kuhala in okušala hrano. Nekako sem vseskozi odraščal z okusi. V četrtem razredu osnovne šole pa sem vedel, da bom ocenjeval vina. Tudi vsa nadaljnja študijska pot je bila povezana z živili," samozavestno razlaga prevzemnik mlina, ki je po končani biotehniški gimnaziji na Sevnem v Novem mestu uspešno zaključil še univerzitetni študij živilske tehnologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Prvo mletje je potekalo na treh parih mlinskih kamnov, ki so bili leta 1971 zamenjani s sodobnejšim valjčnim stolpom z dvema paroma valjčkov. Starodavno mlinsko kolo je že leta 1963 zamenjala Francisova turbina. To je vrsta vodne turbine, ki se uporablja za pretvorbo energije tekoče vode v mehansko energijo, ta pa se nato v generatorju pretvori v elektriko.

"V preteklosti smo mleli bistveno več pšenice. Sedaj se je to spremenilo. Pšenice meljemo manj, ostalih žit več. Veliko več je pakiranja moke. Včasih so ljudje prišli po moko s svojimi žakeljčki, v zadnjih 15 letih pa večino moke, zdroba in kaš spakiramo v papirnato embalažo," nam opiše bistvene spremembe, do katerih je prišlo v zadnjih desetletjih.

"Mlinov v Sloveniji ni več veliko. Ne velikih, ne malih. Na Dolenjskem jih je še približno pet," ocenjuje Blaž. "Mline na kamen so po vojni večinoma opustili. Nekaj jih je naredilo transformacijo iz kamna na valjčke. V principu je proces mletja v našem mlinu podoben kot na kamne. En proces mletja se mora končati, da lahko začnemo z drugim. Ročnega dela je bistveno manj kot včasih. Ves transport opravilo elevatorji. Kapaciteta je zdaj 3000 kilogramov v 24 urah, prej pa je bila 500 kilogramov ob težkem ročnem delu."

Nekaj žita pridelajo sami, predvsem piro in koruzo, med ostalimi žiti pa večino odkupijo.

Na papirnati embalaži lahko opazimo različne oznake mok, na primer tip 400, tip 500 ali tip 850. "Tip moke pomeni, koliko otrobov vsebuje. Več kot je otrobov v moki, bolj je črna."

Dobra moka je po Blaževih besedah sveža. Ob tem pa je pomembna še vsebnost beljakovin. "Minimalne zahteve so vsaj 12 odstotkov beljakovin, vonj mora biti prijeten, niti najmanj ne sme dišati po plesni."

V Beli Cerkvi, kraju v šmarješki občini, že več let gostijo državno ocenjevanje in razstavo kruha, na katerih je v preteklosti sodeloval tudi Blaž. Zadnja leta pa je v vlogi ocenjevalca.

"Včasih jih dobim pod nos, kako lahko ocenjujem izdelke, ko pa sem jih le nekajkrat spekel. Če že nisem pekel, sem jih pa mnogo poizkusil. Pozna se razlika, ali pečeš 30 let isto potico ali poizkusiš več sto različnih," na opazke odgovarja naslednik desete generacije mlina, ki poudarja, da je kakovost kruhov zelo dobra, čeprav na ocenjevanju še vedno prihaja do nekaterih napak, "predvsem zavijanje kruha v s praškom opran prt. Topel kruh se zelo naveže slabih vonjav".

Čeprav predan delu v mlinu, je Blaž tudi član Društva vinogradnikov Vinji vrh – Bela Cerkev in Društva podeželskih žensk in deklet Bela Cerkev, ki se zelo navdušuje še nad enim hobijem. "Moj najljubši hobi je opazovanje in beleženje vremena in vremenskih pojavov." Tudi o tem se bolj podrobno razgovori v podkastu, zato vabljeni, da ga poslušate.