Mnogi ljudje, tudi številni zvezdniki, se v želji, da bi pridobili nadzor nad prihodnostjo, posvetujejo z jasnovidci, mediji ali vedeževalci. Vnaprej želijo vedeti, kaj se bo zgodilo, saj niso pripravljeni čakati, da bi ugotovili, kakšen je Božji načrt za njihovo življenje.
Z vedeževalci pa se nikoli ni dobro posvetovati, ne glede na to, koliko naj bi po lastnih navedbah vedeli o prihodnosti. To se nikoli ne konča dobro.
Črna magija
Vedeževalci so v resnici bodisi prevaranti bodisi, kar je še huje, pod vplivom zlih duhov, ki prav tako ne poznajo prihodnosti. Zli duhovi lahko zgolj opazujejo in ugibajo, kaj se bo zgodilo. Bog jim ni razodel ničesar.
Katekizem Katoliške cerkve pojasnjuje, da "Bog more razodeti prihodnost svojim prerokom in drugim svetim ljudem. Toda pravilna krščanska drža obstaja v tem, da se z zaupanjem prepuščaš rokam Božje previdnosti, kar se tiče prihodnosti, in opustiš sleherno nezdravo radovednost glede tega." (KKC 2115)
Razlika med jasnovidci in svetniki je v tem, da so svetniki Bogu ponižno podrejeni. Bog morda res ponudi nekaj smernic, vendar to ni nič dokončnega in svetnik sprejme vse, kar se zgodi.
Po drugi strani pa se vedeževalci dejavno oklepajo prihodnosti in so pripravljeni storiti vse, da dobijo odgovor, ki ga bodo posredovali "stranki". Za svoje storitve pričakujejo tudi plačilo in če ne prejmejo informacij od demonskega vira, si odgovor izmislijo na podlagi lastnih opažanj. "Stranki" bodo govorili stvari, ki jih ta želi slišati, in jo bodo brez slabe vesti zavajali, če jim bo to prineslo več denarja.
Katekizem odločno obsoja posvetovanje s katerimkoli vedeževalcem ali medijem:
Zametati moramo vse oblike vedeževanja: zatekanje k satanu ali k zlim duhovom, klicanje umrlih in druge tovrstne dejavnosti, o katerih zgrešeno domnevajo, da "odgrinjajo" prihodnost. Iskanje sveta pri horoskopih, astrologija, hiromantija, razlaga napovedujočih znamenj in kockanja, pojavi jasnovidnosti, zatekanje k medijem – vse to skriva v sebi voljo po moči, ki bi rada gospodovala nad časom, nad zgodovino in končno nad ljudmi, hkrati pa tudi težnjo za tem, da bi si pridobili skrite sile. Vse to je v protislovju s češčenjem in spoštovanjem, prepojenim z ljubečim strahom, ki ga dolgujemo samo Bogu. (KKC 2116)
Primer iz Svetega pisma
V Stari zavezi kralj Savel ob pogledu na moč filistinske vojske obupa in občuti nemoč. Želi si, da bi mu Bog spregovoril, toda Bog molči.
Ker Savel z Božjim molkom ni zadovoljen, stvari vzame v svoje roke in pokliče vedeževalko iz En Dora. To se zanj ne konča dobro, kot beremo v Prvi kroniški knjigi:
Tako je umrl Savel zaradi nezvestobe, ki jo je zagrešil proti Gospodu, ker se ni držal Gospodove besede, pa tudi zato, ker je za svèt vprašal duha mrtvih, namesto da bi vprašal za svèt Gospoda. Zato je ta poskrbel, da je umrl, in je kraljestvo prepustil Jesejevemu sinu Davidu. (1 Krn 10,13-14)
Z Božjim molkom se moramo sprijazniti. Namesto da poskušamo predvideti prihodnost, je naša dolžnost, da živimo v sedanjosti, sledimo Božji volji in zaupamo, da ima Bog za nas pripravljen čudovit načrt.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
