Če smo le malo pozorni, je vsak dan prepreden z majhnimi zmagami, kot so dobiti termin pri zdravniku, odnesti smeti ravno pred prihodom smetarskega tovornjaka, najti parkirno mesto, ko ga potrebujemo, povedati, kar že dolgo nosimo v srcu … Majhne, na videz nepomembne zmage, ki jih redko delimo z drugimi, saj se nam zdijo banalne, vendarle prinašajo toliko zadovoljstva, da jih ne bi smeli takoj pozabiti. Najti veselje v majhnih stvareh – mar ni bilo to vodilo svete Terezije Deteta Jezusa?
Ponižno zahvaljevanje je ključ
Izkoristimo torej zadovoljstvo, ki ga prinašajo te majhne zmage, sprejmimo jih s hvaležnostjo in jih podaljšajmo z drobnimi dejanji zahvale svojemu angelu varuhu ali Bogu Očetu. "Hvala, Gospod, za vse zdravnike", "Hvala za dobro organizirano službo odvoza smeti", "Hvala ti, moj angel varuh, za to parkirno mesto!" ali "Hvala, Jezus, za pogum, da sem si upal načeti to temo".
Seveda to niso velike stvari in tudi majhne zmage ne spreminjajo poteka našega življenja, a vseeno prinašajo veselje, nežnost, upanje in tolažbo ter nam pomagajo polno živeti sedanjost. Prav zato so priložnost za hvaležnost – sicer se zlahka ujamemo v monotonost vsakdana.
Nekateri se bodo posmehovali misli svete Terezije, da je "vse milost", in bodo v teh majhnih zmagah vedno videli le naključje ali naivno željo, da bi vse dogodke – tudi boleče – razumeli pozitivno. V resnici pa gre za to, da po zgledu svete Terezije prepoznamo Gospodovo navzočnost v svojem življenju in v majhnih zmagah uzremo njegove darove.
"Lepo se zahvali dobremu Bogu za vse milosti, ki ti jih daje, in ne bodi tako nehvaležna, da jih ne bi prepoznala," je svetnica pisala svoji sestrični. Po njenih besedah Jezusa nič ne rani bolj kot nehvaležnost. Zanjo je hvaležnost pomembnejša od velikih dejanj: "Ah! Če bi vse šibke in nepopolne duše čutile to, kar čuti najmanjša izmed vseh duš, duša vaše male Terezije, nobena ne bi obupala nad tem, da doseže vrh gore ljubezni, kajti Jezus ne zahteva velikih dejanj, ampak le izročitev in hvaležnost."
Način za gojenje ljubezni do Kristusa
Kaj pa, če je prav zahvaljevanje za majhne vsakodnevne zmage način, kako ljubiti Gospoda? Če priznamo, da vse dobro prihaja od njega, in se mu za to zahvalimo, s tem gojimo svojo ljubezen do njega. To je le "majhna slamica", kot pravi sveta Terezija, "vejica", toda tudi brez velikih polen – veličastnih dokazov ljubezni – je dobro vzdrževati ogenj, četudi ponižno.
In majhna zahvala ob drobni zmagi je prav to. "Ko smo v temi ali duhovni suši in pri roki nimamo lesa, ali nismo dolžni poiskati vsaj nekaj slamic? Jezus je dovolj mogočen, da sam ohranja ogenj, a vesel je, ko vidi, da mu dodamo nekaj goriva; to je nežnost, ki mu je všeč. Tedaj sam vrže v ogenj veliko lesa – čeprav ga ne vidimo, čutimo moč topline ljubezni."
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Kristina Knez.
