Se tudi vi nenehno sprašujete, kaj počne vaš zakonec, ko nista skupaj?

Včasih v odnosu namesto nežnosti prevladujeta nelagodje in strah. Kot nenehna potreba po tem, da vemo, kje je druga oseba, s kom se pogovarja, kaj misli ... kot da bi nam poznavanje vseh odgovorov lahko prineslo mir.

Pravimo, da je to skrb, zanimanje za drugega ali ljubezen. Kaj pa, če nas globoko v sebi ne motivira ljubezen, ampak strah? Strah pred izgubo, pred tem, da nismo dovolj, da bomo zamenjani, da bomo ponovno prizadeti.

Nato začnemo nadzorovati: sprašujemo, omejujemo ... verjamemo, da na ta način ščitimo odnos, ne da bi se zavedali, da ga postopoma dušimo s stavki, kot so: "To ti govorim za tvoje dobro", "Ker mi je mar zate" ali "Želim samo skrbeti zate".

Nadzorovanje ljubezni ne ščiti, temveč omejuje. Psiholog John Bowlby je pojasnil, da naši zgodnji odnosi ustvarjajo čustvene vzorce, ki vplivajo na to, kako se pozneje povezujemo z drugimi. To pomeni, da če je nekdo odraščal s čustveno negotovostjo, je bolj verjetno, da bo nadzoroval druge, da jih ne bi izgubil. Zato je pomembno, da priznamo lastne rane, da bi resnično ljubili.

Zato nadzorovanje ljubezni duši svobodo, ustvarja zamere, ruši zaupanje, ustvarja odvisnost in ovira osebno in partnersko rast.

Spodaj je nekaj ključnih poudarkov, ki lahko pomagajo v odnosu, da bi ljubili brez pogojevanja in brez nadzorovanja drugega.

Ljubiti brez nadzora pomeni biti prisoten v življenju druge osebe, ne da bi jo poskušali usmerjati pod pretvezo, da to delamo za njeno dobro. Ne gre za to, da bi ji nenehno govorili, kaj naj stori, kako naj ravna ali katere odločitve naj sprejme.

Čeprav je to včasih lahko videti kot nasvet ali skrb, pa lahko ob stalnem ponavljanju preneha biti pomoč in postane vsiljevanje.

Partnerja lahko na nevsiljiv način podpremo tako, da ga poslušamo brez prekinjanja, mu svetujemo brez zahtev in smo navzoči ob njem, ne da bi vdirali v njegov osebni prostor.

Zaupanje je v vsakem razmerju, še posebej pa v partnerskem, eden najpomembnejših stebrov zdrave ljubezni. Kdor ljubi brez nadzora, nima potrebe, da bi neprestano preverjal, nadzoroval ali se prepričeval, da je vse "v redu". Razume namreč, da zaupanje ni zgrajeno na nadzoru, temveč na svobodi.

Zaupati pomeni, da ne potrebujemo nenehnih dokazov, verjamemo besedi drugega in sprejmemo, da ne moremo imeti vsega pod nadzorom.

Zdrav odnos ne izbriše posameznikove identitete. Ljubiti brez nadzora pomeni priznati, da vaš partner ne pripada vam: ima svojo zgodovino, odločitve, prostor in čas. In vse to ne ogroža odnosa, temveč ga dopolnjuje.

Dovolite partnerju, da ima osebni prostor, sprejemajte njegova mnenja, ne zahtevajte, da je tak, kot si vi želite.

Nadzorovanje ljubezni izvira iz strahu: strahu pred izgubo, strahu pred tem, da nismo dovolj, strahu pred tem, da bi bili prizadeti. Zdrava ljubezen se rodi iz notranje svobode, razumevanja, da je ljubezen do drugega vsakodnevna izbira.

Če ljubimo iz svobode, nimamo potrebe po nadzoru, da bi se počutili varne, vsak dan znova izberemo partnerja, ne da bi ga prisilili, da ostane, gradimo na zaupanju, ne na tesnobi.

Prava ljubezen drugega ne veže nase, da bi si zagotovila, da ostane, ampak ustvari prostor, v katerem si drugi želi ostati, ker čuti resničen mir.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.