Poročila se je pri 19 letih, nato pa se je lotila nečesa edinstvenega

Ivana Mager prihaja s koroške kmetije, kjer je že v otroštvu aktivno sodelovala pri vsakdanjih opravilih in spoznala pomen dela, odgovornosti in sodelovanja v družini. Svoje izkušnje je pozneje nadgradila z delovanjem v Društvu podeželske mladine Mežiške doline, kjer je prevzela tudi vlogo predsednice.

Izšolala se je za cvetličarko in pridobila prve delovne izkušnje. Danes svojo poklicno pot nadaljuje kot samostojna podjetnica z mobilno cvetličarno Šopkarna. Njena zgodba povezuje kmetijo, društveno delo in podjetništvo na Koroškem.

Kmetija Žerjavle leži v vasici Kot pri Prevaljah, na približno 550 metrih nadmorske višine, na stičišču krajev Prevalje in Ravne na Koroškem pod Uršljo goro. Na kmetiji so se v Ivaninem otroštvu ukvarjali s pridelavo mleka, pozneje pa so se preusmerili v samooskrbno kmetijo, danes imajo različne živali ter velik vrt. V hlevu imajo konje, nekaj govedi, drežniške koze, spomladi prihajajo tudi nove kokoši in prašiči, seveda brez psa ter mačkov na kmetiji tudi ne gre.

Ivana se otroštva spominja predvsem skozi igro in čas, ki so ga s sestrami preživljale z dedkom. Pomagale so pri hranjenju goveda, imele svoje male lopatke in se vozile na samokolnici, polni sveže pokošene trave. Veliko časa so preživele tudi z očetom pri postavljanju pašnikov in delu na paši.

Pod Uršljo goro so na kmetiji živeli dedi Lojzi, babica Marija, ata Marko, mama Mojca ter štiri hčere: Urška, Petra, Nežka in Ivana. Pozneje so se v družino vključili tudi partnerji sester. Vsaka od štirih sester danes živi svoje življenje, vendar se redno vračajo domov in sodelujejo pri delu na kmetiji.

Ivana pravi, da so ji že v otroštvu pogosto rekli, da ima podjetniško žilico. Pri približno sedmih letih si je sama uredila rejo zajklje – od dogovora s sosedom do paritve in poznejše prodaje mesa babici.

Podobna zgodba je bila tudi s prodajo jajčk. Pri približno devetih letih je po vasi prodajala jajca. Doma so imeli kokoši, Ivana pa je pomagala pri pobiranju in pakiranju jajc ter jih z otroškim vozičkom vozila od hiše do hiše in jih ponujala sosedom. Sosedove ženice so spekle krasne piškote, na katere se je Ivana nato povabila.

Ivana danes živi z možem Blažem na Tolstem Vrhu, kjer sta si pred kratkim uredila stanovanje. Spoznala sta se prek Društva podeželske mladine Mežiške doline med pripravami na Državne kmečke igre leta 2019. Ivana je bila takrat stara 17 let in je sodelovala pri organizaciji stojnic ter že na prvem sestanku očarala Blaža s svojo zrelostjo. Več o njuni ljubezenski zgodbi lahko poslušate tudi TUKAJ. 

Po dveh letih zaposlitve v cvetličarni se je Ivana odločila za samostojno podjetniško pot. Njena poslovna ideja je še v povojih, mobilna cvetličarna z imenom Šopkarna, ki bo delovala na retro tovornjačku – Renault letnik 1990. Njen mož Blaž ga bo predelal, da bo imel prodajno okno in polico za rezano cvetje. V ponudbi bodo tudi lokalni izdelki, suhi jabolčni krhlji, ročno izdelan nakit, darilni program slovenskih izdelkov, unikatne voščilnice, personalizirane skodelice ter storitve aranžiranja za dogodke, poroke in žalno floristiko.

Ivani je zelo pomembna lokalna ponudba, zato je že lani zasadila njivo s cvetjem in grmovnicami. Njiva, na kateri prideluje cvetje, je bila več let zapuščena in v lasti njene mame. Zemljišče je bilo treba očistiti, posekati grmičevje in drevje, urediti brežine ter pripraviti zemljo za obdelavo. Pri tem so ji pomagali starši, mož in prijatelji iz podeželske mladine. Na njivi so zasajeni tulipani, anemone, narcise, aliumi, različne trajnice ter grmovnice, kot so brin, bor in bodika.

Ivana je članica Društva podeželske mladine Mežiške doline od leta 2019. Opravljala je različne funkcije: bila je tajnica, podpredsednica in predsednica društva. Aktivno je sodelovala pri organizaciji dogodkov in povezovanju članov. Med dogodki ji je najbolj ostal v spominu dogodek "Jazbece natakni, srce premakni!", ki je vključeval predavanje o prvi pomoči, varnosti in nesrečah na kmetijah ter praktične prikaze. Skupaj s sadjarskim društvom organizirajo izbor moštne dčve (Andrejevanje).

Ivana je kot otrok igrala klavirsko harmoniko, njena prava strast pa je trobenta. Igranja nanjo se je učila pri Damirju Tkavcu iz Alpskega kvinteta, ki je bil njen vzornik. Obiskovala je nižjo glasbeno šolo v Velenju. Posluša predvsem narodnozabavno glasbo starejšega obdobja ter slovenske popevke.

Prispevek je bil najprej objavljen na druzina.si.