Od stripa do hebrejščine: kako se je začela Blaževa ljubezen do Svetega pisma

Branje Svetega pisma je za marsikoga velik korak. Knjiga, ki jo imamo pogosto doma na polici, morda s svojo obsežnostjo deluje zastrašujoče, zahtevno ali celo nedostopno.

A gost tokratne epizode podkasta Kefa, ki ga vodita duhovnika Blaž Franko in Peter Čemažar, biblicist Blaž Kernel, je pokazal, da so začetki lahko presenetljivo preprosti in predvsem zelo konkretni.

Blaž Kernel, kaplan v Tolminu, je Sveto pismo študiral v Rimu in Jeruzalemu na dveh najuglednejših ustanovah za biblične študije. Je eden redkih Slovencev, ki Sveto pismo bere v izvirnih jezikih hebrejščini, grščini in aramejščini.

Njegovi začetki s Svetim pismom so nenavadni: "Prvič sem se s Svetim pismom srečal v stripu."

Otroška radovednost ga je vodila naprej – od stripov do pravega besedila. To je pomembno sporočilo tudi za starše: vera in Sveto pismo se lahko otroku približata na preprost način, ki pusti globoke sledi.

Kako pa naj se branja loti nekdo, ki mu Sveto pismo ni domače?

Morda najbolj preprost (in hkrati najtežji) nasvet: "Najprej ga je treba vzeti s police … in pobrisati prah z njega," so hudomušno začeli sogovorniki v podkastu.

Pomembno je tudi razumeti, da je Sveto pismo sestavljeno iz več knjig, torej je v bistvu knjižnica, ne ena sama knjiga.

To pomeni, da so knjige nastale v različnih obdobjih in imajo zelo različne sloge (zgodovina, pesmi, pisma …), zato tudi k branju pristopamo na različne načine.

Tako kot v knjižnici ne začneš pri prvi knjigi na polici, tudi tukaj izbiraš smiselno.

Za začetnike je odgovor jasen: evangeliji.

"Gotovo je najbolj logično začeti v srcu Nove zaveze – pri evangelijih."

Priporočilo iz pogovora:

"Bolje je prebrati dvakrat ali trikrat kakor enkrat," svetuje Kernel.

Veliko ljudi obstane pri Stari zavezi. Razlogi so znani: veliko nasilja, dolgi seznami imen, zapleteni zakoni. Toda rešitev ni opustitev branja, ampak boljše razumevanje, poznavanje konteksta. "Ni vse zgodovinska resnica – pogosto gre za duhovno resnico."

Sveto pismo ne želi vedno razložiti kako se je nekaj zgodilo, ampak kaj to pomeni za naše življenje.

Ključni preobrat se zgodi, ko branje postane osebno: "Zmeraj, ko moliš z Božjo besedo, je dobro, da se dotakne tvojega življenja." Zato je bolje prebrati manj in to premisliti, kot pa veliko, ne da bi dopustili, da Božja beseda deluje na naše življenje.

Če želiš začeti:

Molitev, s katero so duhovniki začeli pogovor, lahko lepo povzame pot: "Ne prosim, da bi v širne zrl daljave. Naj vidim pred seboj le za korak."

Tudi pri Svetem pismu je tako. Nikoli ne bomo popolnoma razumeli. Za danes je dovolj en korak – in odprto srce.