Pare pogosto slišim reči: "Oddaljila sva se!" ali "Pogrešam več bližine". Temu pogosto dodajo: "Saj je vse v redu, samo ni … nekaj manjka". Težko opišejo, kaj točno manjka, ker ni ene velike stvari, na katero bi lahko pokazali, samo tiha razdalja, ki se je prikradla nekje vmes. Pogosto si to razložijo kot obdobje, kot posledico utrujenosti in preobremenjenosti.
Ti občutki ne minejo kar sami od sebe. Prepogosto se samo nalagajo. In večinoma res ni nekaj hudo narobe. Potrebujemo samo nekaj vrtnarjenja. Odnos potrebuje malo pomladanskega čiščenja. Nekaj časa, pozornosti, odstranitev posušenih delov in nekaj gnojila … In sonce. Obilo topline in svetlobe.
Rahljanje odnosa
Vsaka zemlja, ki dolgo miruje, postane trda. Včasih tudi zbita in suha. Enako velja tudi za odnos. Ko dnevi tečejo drug za drugim, brez časa, ko bi se res ustavili, se med partnerjema nabere površina, skozi katero je težko priti globlje. Blizu sta si, a stvari se ne dotaknejo. Telesno sta blizu, a ni občutka bližine.
Zrahljati pomeni ustaviti tempo in si vzeti čas. Ne zato, da rešujeta, ampak da se srečata. Da si povesta, kako sta, kaj nosita, kaj se dogaja pod površino. Pogosto je dovolj že to, da si dovolita pogledati malo globlje, naredita prostor za vprašanja: Kako si zares? Česa se veseliš? Česa se bojiš? S čim se soočaš zadnje čase? Kje se zatikaš? Kaj te žalosti? Po čem hrepeniš?
Odstranjevanje suhih delov
Vsak odnos ima stvari, ki se nabirajo in ostajajo. Neizrečene besede, drobne zamere, razočaranja, ki so bila pometena pod preprogo. Če ostanejo tam, začnejo vplivati na to, kako partnerja gledata drug drugega. Odstraniti ne pomeni, da morata razčistiti vse naenkrat.
Pomembno je, da vsaj nanizata problematične teme, dogodke ali strahove. Včasih drobne zamere in pogrešanja. Drugič težke teme, ki se jih oba izogibava. Pogum za izrekanje neizgovorjenega. Pogum za odpuščanje. Da ne nosita naprej stvari, ki ne služijo več in samo preprečujejo bližino in napredek.
Dodajanje hranil
Noben vrt ne raste brez hranil. Tudi odnos ne. Vprašanje ni samo, kaj odstraniti, ampak tudi, kaj dodati. Kaj odnos potrebuje, da lahko raste. Je to več časa? Več iskrenosti? Morda potrebujeta nov način? Lahko je drugačen način pogovora, več razumevanja, kako se sploh slišati.
Včasih to pomeni, da poiščeta podporo, delavnico, knjigo ali pogovor, ki jima pomaga pogledati odnos z nove perspektive. Lahko potrebujeta samo več humorja. Morda pa potrebujeta nove cilje? Novo upanje in zaupanje. Kje lahko to dobita? Kaj lahko naredita? Konkretno. Pognojiti pomeni zavestno vlagati v odnos, ne samo čakati, da bo sam od sebe boljši.
Zalivanje in negovanje
Rast ne pride iz enega velikega dejanja, ampak iz ponavljanja majhnih stvari. Bližina se gradi v vsakodnevnih trenutkih. Potrebujeta disciplino in vztrajnost. Potrebujeta sistem. Nič od tega se v začetku ne zgodi spontano. Imata sistem? Nekaj, kar delata vsak dan, vsak teden, vsak mesec, da negujeta odnos? Kako bosta ohranjala živost, bližino, hranila?
Sončenje odnosa
Vsak odnos potrebuje tudi svetlobo in toplino. Nekaj, kar ga ogreje. Hvaležnost, ki jo izrečeta drug drugemu. Dotik, ki ni samoumeven. Nežnost. Upanje. Zaupanje. To so stvari, ki jih je enostavno spregledati, ko je fokus na tem, kaj ne deluje. In vendar prav to ustvarja občutek, da je odnos varen in živ.
Na koncu bližina ni nekaj, kar bi partnerja lahko "popravila". Je nekaj, kar lahko znova začne rasti, ko ustvarita pogoje zanjo.
Ne potrebuje popolnosti. Potrebuje pa prostor in čas. Potrebuje spoštovanje, ranljivost, zavezanost, vztrajnost in tudi malo discipline. In potem naenkrat zacveti. Kot pomlad.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
