Meta in Primož Halas sta poročena 18 let in imata sedem otrok. Svojo zakonsko pot živita trdno zasidrana v veri in tudi teologiji telesa, o čemer velikokrat tudi javno govorita.
V pogovoru za revijo Božje okolje sta iskreno spregovorila o tem, kako ju prav ta Božji pogled na spolnost vedno znova vrača drug k drugemu.
Zakaj Cerkev pravi, naj par pred poroko nima spolnih odnosov? Kaj se spremeni po poroki?
Meta: Ljudje imamo misli, besede in dejanja, prek katerih živimo našo vero. Poroka je začetek poročne obljube, ki jo živiva vsak dan po tem dogodku, tudi v spolnosti. Kar se zgodi s poroko, je to, da je vsak izmed naju najprej v mislih pretehtal, ali je to res oseba, s katero se želi zavezati za vse življenje in jo v mislih sprejel za svojega moža/ženo, potem se je to pri obhajanju zakramenta zakona zgodilo v besedah, spolnost po poroki pa je telesno dejanje izpolnitve poročne obljube. Vsaka spolnost naj bi bila obnovitev poročne obljube – ko se v celoti predaš in sprejmeš drugega – Jaz sprejmem tebe …
Brez poroke pa se zgodi samo spolnost, ki za sabo nima razmisleka in ne preide v besede ter je zato v resnici laganje. S telesom lažeš, ker govoriš, da se predaš, ampak v resnici se ne, ker ni obljube. Tudi kontracepcija je eden od načinov, kako lažeš s telesom tudi po poroki, ker ne živiš v polnosti te poročne obljube – s telesom govoriš, da se drugemu popolnoma predaš, a mu ne podariš svoje plodnosti. Imaš pregrado, ali je to kondom ali kaj drugega. Midva sva to izkusila. Vsa dejanja imajo pomen in če so zlagana, živiš v odnosu v laži.
Primož: Če pred poroko nimaš razjasnjenega tega, kaj je čistost, se s poroko glede tega nič ne spremeni. Komaj sva čakala, da bova imela spolne odnose po poroki, a še vedno sva izkušala strah. Če ne poznaš resnice, ostajaš v strahu, tabujih, lažeh.
Kako pomembna je spolnost za dober zakon – z vidika žene in z vidika moža?
Primož: Glede na raziskave je v povprečju prva potreba za moškega spolnost in za žensko pozornost. Tudi pri nama je tako, čeprav si dolgo tega nisva znala povedati in najin odnos ni bil darovanjski, ampak sem jaz pri Meti iskal spolno potešitev, ona pa na drug način pozornost pri meni, a sva bila oba sebična in to naju je razdvajalo.
Tudi po zadnjem porodu, ko ni bilo jasnih znakov za ovulacijo in nisva mogla imeti spolnih odnosov, sem se jaz duhovno zaprl, najin odnos ni bil sproščen, pogovarjala sva se le še operativne stvari. Videla sva, kako zapora na fizični ravni vpliva tudi na duhovno raven. Ko sva si povedala, v čem je težava, bila iskrena, sem tudi na fizični ravni razumel Meto in sem to lahko razumsko predeloval.
Zanimivo je bilo, da so se po tem pogovoru kmalu spet pojavili jasni znaki plodnosti in neplodnosti, da sva lahko imela spolne odnose. Če sva iskrena drug do drugega in zaupava Bogu, vidiva, da nikoli ne daje pretežkega križa.
Meta: Tako kot si moški želi spolnosti, si žena želi vedeti, da mu je še vedno lepa, zanimiva, edina zanj, da bi še enkrat izbral njo. V spolnost vstopa iz želje po potrditvi, ljubljenosti, nežnosti, pozornosti. Je pa to težko živeti, ker smo ljudje sebični in iščemo izpolnitev svojih potreb; žena recimo tudi tako, da začne možu nagajati, najedati, če ne dobi pozornosti – podobno kot otroci. To vse je klic po tej osnovni potrebi – ali sem še tvoja izbranka.
Primož: Za dober spolni odnos se mi zdi ključno veliko komunikacije – da imava na vseh področjih stvari čim bolj razčiščene. Spolni odnos je samo en del odnosa. Če odnos ne funkcionira in je zraven strah, bo ta s spolnostjo še večji. Če pa je odnos odprt, iskren, se pogovarjava, nimava skritih zadev, je spolnost še lepša. Pa da ohranjava strast, romantiko, ki je bila na začetku, recimo sms-i s srčki (smeh).
Božje okolje
Kako živeti ljubezen, ki od lastnih sebičnih želja gre k drugemu, ki "ne išče svojega"?
Primož: Ključna je darovanjska drža – da pri Meti ne iščem najprej spolnosti, ampak skušam najprej izpolniti njeno potrebo, npr. pomijem posodo, dam spat otroke. Če zna to opaziti in biti hvaležna, potem se avtomatsko želi darovati meni. In obratno. Je pa treba poznati drug drugega, njegov jezik ljubezni.
Po odkritju teologije telesa sta se vrnila k naravnim metodam, tokrat bolj temeljito, kajne?
Meta: Ja, res je. Zanje sva se odločila oba, ker so nama bile od teologije telesa naprej edine sprejemljive. Ne bi bilo dovolj, da bi se odločil samo eden – ker je treba upoštevati veliko pravil, ki zahtevajo čas in prilagajanje obeh. Pri teh metodah je moja cikličnost osnova tudi za to, kako na mesečni ravni deluje najin odnos. Primož je v plodnih dneh bolj pozoren do mene, se zavzame zame in najino hrepenenje raste; spet se osvajava, načrtujeva spolnost v neplodnih dneh, kadar iz takšnih ali drugačnih razlogov ne moreva sprejeti novega življenja. – Ni pa lahko biti vzdržen v plodnih dneh.
Primož: Naravne metode sem prej dojemal kot, to je za ženske, ampak če sva eno telo, moram vedeti, kaj se z Meto dogaja, če ne, lažem, da sva eno telo. V plodnih dnevih greva večkrat na sprehod, se pogovarjava, poveževa … zato je takrat, ko imava lahko spolni odnos, lepše, ker se poznava. Metino telo se spreminja, vsak cikel je unikaten, nanj vpliva veliko stvari ...
Vse te nove okoliščine naju kličejo k temu, da vedno na novo vabiva Boga v svoj odnos in da znanje nadgrajujeva. Bog nas je ustvaril popolne, ne potrebujemo kondomov, ker v tem primeru stvari delamo po svoje in Boga izključimo – kako lahko potem pričakujemo njegov blagoslov? Po takih odločitvah vstopa hudobni duh in potem so težke in neprijetne situacije.
Meta: Hudič hoče pred poroko par čim prej spraviti v posteljo, po poroki pa ju želi držati narazen. Naravne metode mu zato grejo v nos, tako da npr. pridejo neplodni dnevi in imava že splaniran kakšen zmenek, potem pa otroci zbolijo ali pa se skregava ravno takrat, ko bi nama bilo lahko najlepše. Takrat sva oba poražena. Je pa duhovni boj dodatna potrditev, da je spolnost res Božja volja za naju, da je to nekaj, od česar imava v najinem odnosu največ blagoslova.
Sta v zadnjem času kdaj vrgla puško v koruzo v smislu – ne greva se več teh naravnih metod, ker niso zanesljive?
Meta: Ne, nikoli po tistem, ko sva se resno lotila teh metod, nisva imela izkušnje, da ne bi delovale. Ko sva si želela otroka, sva dokaj hitro zanosila in obratno. Za vseh sedem otrok sva se odločila postopoma, za vsakega posebej je zrasla želja, vsak je Božji dar, plodnost je blagoslov. Seveda z otrokom pride odgovornost. Če bi imela rizične nosečnosti, bi spet razmišljala drugače, verjetno bi imela manj otrok. Starši, ki imamo več otrok, nikakor nismo več vredni kot tisti, ki se glede na svoje razmere odločijo za manj otrok.
Beremo o pornografiji, samozadovoljevanju, tudi v krščanskih zakonih. Kaj bi svetovala zakoncem, ki se soočajo s tem?
Primož: Sam sem imel v najstniških letih, še preden sva se spoznala, težave s samozadovoljevanjem. Pri sebi sem videl, kako sem se umikal, kako me je bilo podzavestno sram pred drugimi. Doživljal sem osamitev in iskal samo priložnosti, kako bi se zadovoljeval. To ni odnos. Tudi v zakonu to razdira odnos in je nesprejemljivo.
V obdobjih, ko nisva mogla imeti spolnih odnosov, sem kdaj pomislil na to, ampak sem si rekel, ne, to ni način, čutil bom nezadovoljstvo in takih občutkov si ne želim. Glede odvisnosti od samozadovoljevanja ali pornografije sem slišal misel: ne zadaj si preveč, ampak reci, samo še danes ne bom. Da se vsak dan znova odločiš.
Meta: Tega je veliko, ker imamo na telefonu dostop do interneta tako mi kot naši otroci in ne zatiskajmo si oči v smislu, da ker hodimo k maši in molimo, jih to avtomatsko obide. Tudi z njimi se je treba veliko pogovarjati. Pa ne da jim samo prepoveš pornografijo, ampak da je sam ne gledaš ali pa jim poveš, da imaš tudi ti težave s tem in da se trudiš, da bi jih premagal. Seveda na otrokovi starosti primeren način.
Ni vseeno, kaj počnemo s svojimi telesi, in ne moremo se slepiti, da eno telesno dejanje, s katerim lažem, nima vpliva na vse drugo, češ, saj drugače sem pa iskren in dober človek. V nas je vse prepleteno. A točno tam, kjer izkušaš nezadovoljstvo, ima Bog pripravljen najlepši načrt zate. Je pa treba zaupati in iskati odgovore in Cerkev ima prave odgovore, ker je Božja nevesta, in Bog ima prave odgovore in resnico za nas, ki je zapisana v naša telesa. Za Boga ni nič nemogoče, je pa treba narediti svoj del, to vidiva.
Primož: A tudi če nimaš težav s tem, si nikoli ne smeš reči, jaz pa nimam težav, ker te v trenutku lahko odnese.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Božje okolje.
