Pred nekaj dnevi sem na radiu med vožnjo slišala reklamo za prehransko dopolnilo železa, kmalu zatem pa dobila vprašanje bralca ravno o tem: ali je uživanje železa kot prehranskega dopolnila smiselno in nakup dopolnila upravičen. V pomladnem času utrujenost in pomanjkanje energije tare bolj ali manj vsakogar, saj je, če traja krajše obdobje, običajno za ta letni čas. Pozorni pa moramo postati, če takšno stanje traja dalj časa.
Neprestana utrujenost in zaspanost, pomanjkanje energije, krhkost las in nohtov, neznosna šibkost in pogoste viroze so tipični znaki težave, ki ji pravimo slabokrvnost. Pogostejša je pri ženskah v rodni dobi, zelo pogosta pri nosečnicah in doječih mamah. Ko se ta težava enkrat pojavi, je dolgotrajna. Običajno je vzrok zanjo pomanjkanje železa v krvi, to je verjetno najbolj očiten razlog, vendar to ni edini vzrok, zato je vsako slabokrvnost treba jemati resno.
Zakaj nam primanjkuje železa?
Pomanjkanje železa je v današnjem času še toliko pogostejše, ker je visoko kakovostna hrana draga in številni raje kot po mesu in pisani zelenjavi posežejo po cenovno dostopnejših ogljikovih hidratih, ki hitro nasitijo in so obenem hitreje ter enostavneje pripravljeni.
Poleg tega sodobna priporočila prehranjevanja spodbujajo uživanje perutninskega mesa, ki vsebuje precej manj železa v primerjavi s temnim govejim mesom. To je po volji tudi številnim gospodinjam, saj je prav perutnino običajno lažje okusno pripraviti kakor govedino, zato se ji marsikatera kuharica najraje izogne. Železo seveda dobimo tudi z drugimi živili, a ga mnoga ne vsebujejo ravno veliko.
Pri starejših je za pomanjkanje železa v krvi morda kriv slab apetit, varčevanje zaradi draginje in na splošno manjši in revnejši obroki, včasih pa povsem banalen razlog – slabo zobovje. Zaradi težav z zobmi se izogibajo živilom, ki jih je treba žvečiti, nekatera med njimi pa so ravno bogata z železom.
Pomanjkanje železa lahko prizadene vsakogar, ocenjuje se, da naj bi se s slabokrvnostjo spopadala približno četrtina svetovne populacije.
Katera živila so bogata z železom?
Naj ne mine dan, v katerem ne bi pojedli vsaj nekaj živil, bogatih z železom. Največ potrebnega železa zaužijemo s kakovostno in pestro hrano, zanesljivo pa je pomanjkanje lažje preprečevati z ustrezno prehrano kakor ga zdraviti.
Med živila, bogata z železom, sodi suho sadje (zlasti slive, marelice, datlji in rozine), potem razni oreščki (orehi, lešniki), semena (sončnična), temno zelena listnata zelenjava (na primer špinača, koprive, regrat, listi redkvic, endivija, ohrovt, zeleni deli pora in čebule), rdeča pesa, polnozrnata žita in žitni izdelki (kaše, kosmiči), stročnice, jajčni rumenjak, melasa, kostanjev med, daleč največ železa pa vsebuje rdeče meso (govedina, konjetina), drobovina (jetra) ter ribe (zlasti sardele).
Dokazano je, da se železo bolje izkoristi in absorbira iz živalskih kakor iz rastlinskih virov, zato moramo rastlinske hrane pojesti več za enak učinek. Železo iz hrane bolj izkoristimo ob dodatku vitamina C, npr. tako, da pri obroku spijemo svežo limonado ali si stisnemo sok pomaranče, si solato okisamo z limono, pojemo kak sadež.
Narava nam vsak letni čas natrosi za dobro mero živil, ki naj bi jih uživali in se pri tem okrepili. Ni le poletje tisti letni čas, ko lahko poskrbimo za pestro prehrano, v vsakem letnem času je pravzaprav dovolj živil, da si prehrano popestrimo in zapolnimo zaloge hranil. Na pomlad nas razveselita regrat in mlada čebula, kmalu bodo na voljo divji šparglji in koprive. Pozimi si privoščimo mnogo suhega sadja.
Če imamo železa premalo …
Slabokrvnost s prehrano težko odpravimo na hitro. Kljub izjemno dobri, uravnoteženi prehrani in skrbnem načrtovanju traja praviloma vsaj tri mesece, da zaznamo napredek. To je v akutnem stanju prepočasi, zato zdravniki v takem primeru pogosto svetujejo jemanje farmacevtskih pripravkov z železom za nekaj mesecev ali zgolj dopolnjevanje prehrane s prehranskimi dopolnili.
Ko po tem času že skoraj uravnamo železo v krvi na spodnjo mejo, takrat se potrudimo prehrano okrepiti, da pomanjkanje v nadaljevanju preprečimo. To je zanesljivo mogoče, le traja praktično vse življenje.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
