Nedavna raziskava raziskovalcev z Massachusetts Institute of Technology (MIT) je spremljala možgansko aktivnost študentov, razdeljenih v tri skupine. Vsi so morali napisati esej o človekoljubju. Prva skupina je pisala brez pomoči, druga je smela uporabljati spletne iskalnike, tretja pa ChatGPT.
Pri zadnji skupini so raziskovalci zaznali občutno manjšo miselno aktivnost, slabše pomnjenje vsebine in manjši občutek avtorstva pri napisanem besedilu. Udobje umetne inteligence je tako spremljala manjša intelektualna vključenost.
Kognitivni dolg
Raziskovalci so nato skupinam naročili, naj nalogo ponovijo, vendar z zamenjanimi metodami. Tisti, ki so prej uporabljali ChatGPT, so morali tokrat pisati popolnoma samostojno. Presenetljivo, njihova miselna aktivnost je ostala nižja tudi brez pomoči umetne inteligence – kot bi začetno udobje trajno zmanjšalo njihov napor. Ta pojav raziskovalci imenujejo kognitivni dolg.
Izraz nakaže dvojno resničnost. Po eni strani gre za izgubo: če razmišljanje prepustimo stroju, manj uporabljamo lasten spomin, domišljijo in sposobnost presoje. Po drugi strani pa nastane tudi določena odvisnost: ker je delo že opravil nekdo drug – oziroma nekaj drugega –, se težje vrnemo nazaj in preverimo, ali je rezultat res pravilen.
Zato uporabniki pogosto ne podvomijo več o odgovorih umetne inteligence. Kar zveni samozavestno in tekoče, hitro zamenjamo za resnico.
Tri skušnjave umetne inteligence
Iz teh opažanj lahko izluščimo tri velike skušnjave pri uporabi umetne inteligence.
1. Skušnjava nezmotljivosti
Odgovori umetne inteligence pogosto delujejo prepričljivo, logično in skoraj dokončno. Prav zato lahko hitro dobimo vtis, da jim ni treba oporekati.
Toda dober slog še ne pomeni resničnosti. Tudi ustvarjalci sistemov umetne inteligence opozarjajo, da modeli lahko "halucinirajo" oziroma si izmišljajo podatke.
Protistrup je preprost, čeprav zahteven: preverjanje virov in ohranjanje kritičnega duha. Umetna inteligenca je lahko odličen pomočnik, ne sme pa postati zadnja avtoriteta.
2. Skušnjava odpovedi lastnemu glasu
Vsakdo, ki je kdaj sedel pred praznim listom papirja, pozna napor ustvarjanja. Pisanje, razmišljanje in iskanje pravih besed zahtevajo čas in potrpežljivost. Prav v tem procesu pa se rojevata ustvarjalnost in osebna govorica.
Če umetna inteligenca ta napor povsem nadomesti, lahko izgubimo nekaj bistvenega: lasten glas.
Mnogo velikih pisateljev je govorilo o "muki prazne strani". Toda prav boj z mislijo je pogosto pot do globlje resnice. Ko vse prepustimo orodju, se odrečemo delu notranje poti, po kateri človek raste.
Zato je dobro, da najprej poskusimo misliti sami. Tudi nepopolno besedilo je lahko dragocenejše od popolnega odgovora, ki ga nismo zares ustvarili.
3. Skušnjava miselne lenobe
Umetna inteligenca ponuja hitrost in učinkovitost. Tu se skriva največja nevarnost: da se navadimo na življenje brez napora.
Človeški možgani imajo radi bližnjice. Če nam tehnologija omogoči, da vse opravimo hitreje, obstaja skušnjava, da bi se odpovedali počasnemu učenju, poglobljenemu razmišljanju in potrpežljivosti. Toda resnično razumevanje vedno zahteva čas. Brez napora ni osebnega zorenja.
Orodje ali gospodar?
Francoski filozof Michel Serres je opozarjal, da je vsaka tehnološka revolucija spremenila človekove sposobnosti. Pisava je razširila spomin, tisk je razširil dostop do znanja, digitalna tehnologija pa je informacije postavila skoraj v vsak žep.
Tudi umetna inteligenca sama po sebi ni ne dobra ne slaba. Ključno vprašanje je, kakšen odnos bomo razvili do nje.
Če jo uporabljamo kot gospodarja, lahko osiromaši našo notranjost in oslabi našo svobodo. Če pa jo uporabljamo kot orodje, nam lahko pomaga pri učenju, ustvarjanju in delu.
Cerkev zato v razmišljanjih o umetni inteligenci vedno znova poudarja potrebo po razločevanju. Tehnologija mora služiti človeku in njegovemu dostojanstvu, ne sme pa človeka podrediti logiki učinkovitosti in udobja.
Na koncu vprašanje ni predvsem v tem, ali nas bo umetna inteligenca naredila lene. Pravo vprašanje je, ali bomo znali ohraniti svojo notranjo svobodo, ustvarjalnost in sposobnost samostojnega mišljenja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie.
