Marsikatera slovenska družina nosi križe bolezni. Še posebej so težki tisti, ki so povezani z bolnimi otroki. Takšnega je življenje nadelo tudi Sabini Remović Resnik in njenemu možu, saj je imel njun prvorojenec Leonid zdravstvene težave praktično, odkar je prišel na svet – tri tedne prezgodaj. Čakal ga je inkubator in zdravniške napovedi o seriji posegov. To je Sabinina pripoved o zaupanju v Marijo in njeni pomoči.
Tri leta, štiri operacije
"Najin sin Leonid se je rodil z estetsko napako, ki je zahtevala vrsto operacij. Za nami so bila leta negotovosti, odpovedanih operacij zaradi bolezni in dolgih mesecev čakanja." V razmiku treh let je Leonid prestal kar štiri operacije.
"Avgusta 2024, na praznik Marijinega vnebovzetja, sem se prvič z vsem srcem zatekla k devici Mariji. Ko je mož v bolnišnici v Linzu v Avstriji našel še zadnjo podobico Marije Pomagaj z Brezij, sem vedela – nismo sami."
Znamenje izpred kapele
Kako se je zgodilo? "Ko smo prišli v bolnišnico, je mož sam odšel molit v tamkajšnjo kapelo. Jaz sem ostala s sinom v sobi, saj so ga pregledovali zdravniki in sestre. Tisto poletje sva se z možem nameravala odpraviti na Brezje, vendar nama ni uspelo. Pred vhodom v kapelo je postavljena omara, kjer so na voljo podobice in blagoslovljena voda. Tam je mož našel podobico Marije Pomagaj z Brezij. Prinesel mi jo je v sobo, saj je vedel, da me bo razveselila. Povedal mi je, da je bila to zadnja podobica in jih je zmanjkalo. Tako sva se odločila, da jih naslednjič, ko prideva nazaj v bolnišnico, prineseva s seboj. In sva jih: z namenom, da še komu pomagajo ter vlijejo vero, upanje v srce."

Trgalo se mi je srce
Najtežja preizkušnja je družino doletela lansko poletje: "Le deset dni pred četrto, ključno operacijo je vsa družina zbolela za gripo. Ko sem ponoči poslušala sinovo težko, hropeče dihanje, se mi je trgalo srce. Vse poletje izolacije se je zdelo zaman. Otrok mora biti popolnoma zdrav. Operacija pa se je približevala. Tedaj sem v obupu in solzah v duhu ponovno pokleknila pred Marijo: 'Mati, pomagaj mu ozdraveti, da bo operacija uspela. V zahvalo Ti bom dala naslikati podobo, ki bo vsem pričala o Tvoji lepoti in dobroti'."
Če bi operacijo izpustili, bi morali na nov termin čakati eno leto, kar bi pomenilo, da bi morala Sabina že v službo. Več mesecev prosto, da bi stala ob strani okrevajočemu sinu, pa si ne bi mogla vzeti. Poleg tega je sin rasel, začenjala so se vrstniška zbadanja in podobno. Znašla se je v veliki stiski.
Spomnila se je prababičine zaobljube
V trenutkih nemoči in solza se je Sabina spomnila na pripoved mame o svoji babici (torej, Sabinini prababici). Ta se je zaobljubila, da bo dala postaviti kapelico, če se mož vrne s fronte živ. To se je zgodilo, v nasprotju z večino njegovih tovarišev, ki niso imeli te sreče. Prababica je obljubo izpolnila. "Rekla sem si, da če bo kaj zgodilo, bom tudi jaz naredila nekaj podobnega. Teden dni pred operacijo sem se spomnila teh besed."
Čez nekaj dni pa je sledil trenutek, ki bo Sabini za večno ostal v spominu. Skupaj s sinom sta bila zunaj. Krave na domači kmetiji so prestavljali z enega pašnika na drugega. "Od nekod so prileteli beli in rumeni metulji. Brez strahu so sedli nanj – na njegove roke, vrat in glavo. Ko so se dotaknili še mene, je ves strah izginil, in to v trenutku! Preplavil me je mir, ki ga ne znam opisati z besedami. Nič me ni več skrbelo, občutila sem veliko olajšanje. Vedela sem: uslišana sem bila."

"Tudi ko so vrata zaprta in je bolečina pretežka, nas Marija drži za roko"
Naslednji dan je sin nehal kašljati. Zdravniki v Linzu so potrdili, da so pljuča čista. Operacija je bila uspešna. "Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli," so besede iz pisma apostola Pavla Filipljanom, ki prihajajo Sabini na misel ob spominu ta dogodek.
Slikarski mojster, ki ga je našla v Sloveniji, je upodobil Marijo z razširjenimi rokami, kar simbolizira njeno pomoč ljudem: "Danes Marijina podoba na naši hiši krasi pot mimoidočim. Stoji le nekaj metrov stran od mesta, kjer so naju obiskali nebeški glasniki – metulji. Naj bo ta slika opomin vsem, ki hodite mimo: ne obupajte. Tudi ko so vrata zaprta in je bolečina pretežka, nas Marija drži za roko. Hvala Ti, Marija, za zdravje mojega sina in za mir v mojem srcu," je za uslišanje njene goreče prošnje hvaležna Sabina.















