V času, ko zasloni določajo ritem vsakdana, umetna inteligenca ponuja odgovore hitreje kot kadarkoli, družinsko življenje pa pogosto razpada pod pritiskom dela, hitrosti in nenehne povezanosti, papež Leon XIV. v svoji prvi okrožnici Magnifica Humanitas (Veličastna človeškost), ki je sicer posvečena varovanju človeške osebe v dobi umetne inteligence, staršem namenja zelo jasno sporočilo: otroci najbolj potrebujejo resnične odnose, potrpežljivo vzgojo in odrasle, ki si upajo postavljati meje.
Posebej opozarja, da tehnologija ni nevtralna. Oblikuje način, kako mislimo, čutimo, se povezujemo in kako doživljamo resnico.
Vzgoja je počasna pot
Papež opozarja, da današnja kultura mladim ponuja predvsem takojšnje zadovoljstvo, hitre odgovore in nenehno stimulacijo. Posledica pa so utrujenost, otopelost in izguba želje po resničnem iskanju.
"Vzgoja pa je dolga pot, ki zahteva potrpežljivost, zato potrebuje čas za razvoj in za soočenje z resničnostjo onkraj videza."
To je verjetno eno ključnih sporočil okrožnice staršem. Otroka ni mogoče vzgojiti z algoritmom, aplikacijo ali popolnim sistemom nadzora. Vzgoja zahteva čas, navzočnost, pogovore, ponavljanje in potrpežljivost.
Sveti oče opozarja tudi na nevarnost, da bi zaradi umetne inteligence otroci izgubili sposobnost postavljanja vprašanj:
"Hitrost in lahkotnost, s katerima je mogoče pridobiti odgovore ali povzetke, tvegata, da ugasneta željo po postavljanju vprašanj."
Starši zato niso poklicani predvsem k temu, da otrokom zagotovijo čim več informacij, ampak da v njih ohranjajo radovednost, sposobnost razmišljanja in veselje do iskanja resnice.
Telefon ni nedolžna igrača
Leon XIV. zelo neposredno govori o digitalnih nevarnostih. Brez olepševanja našteva posledice prezgodnje in nenadzorovane uporabe telefonov ter družbenih omrežij: motnje spanja, slabšo pozornost, težave pri obvladovanju čustev, osamljenost, zasvojenost, spletno nasilje in izpostavljenost pornografiji.
Zelo jasno zapiše:
"Imeti osebno mobilno napravo pri prezgodnji starosti in jo uporabljati brez nadzora odraslih lahko poveča ranljivost mladih, spodbuja zasvojenost in jih izpostavi izolaciji, ustrahovanju in spletnemu nasilju."
To ni poziv k demoniziranju tehnologije, ampak k odgovornosti. Papež celo pravi, da vzgoja za uporabo umetne inteligence pomeni tudi učiti otroke, "kdaj in za kakšen namen je ne bi smeli uporabljati."
Današnja vzgojna naloga zato ni samo v tem, da otroka naučimo uporabljati tehnologijo, ampak tudi, da ga naučimo od nje odstopiti.
Otroci potrebujejo bližino, ne digitalnih povezav
Eden najlepših delov okrožnice govori o odnosih. V času, ko imamo nešteto digitalnih povezav, papež opozarja, da človekovo srce še vedno hrepeni po resnični bližini.
"Digitalna kultura množi povezave in ponuja nove možnosti za interakcijo; vendar človeško srce ohranja nepreklicno potrebo po pristni bližini."
Zato posebej povabi družine, naj varujejo konkretne trenutke skupnega življenja:
"Vabim vse, naj cenijo kraje in čase, kjer telesna navzočnost ostaja ključna, kot so skupni obroki, srečanja krščanske skupnosti, čas z osamljenimi in služenje ubogim."
Koliko družin danes sedi za isto mizo, a vsak gleda v svoj zaslon? Papeževe besede so močan opomin: družina se ne gradi predvsem z organizacijo, ampak z navzočnostjo.
Starši imajo nenadomestljivo vlogo
Posebej pomembno je tudi papeževo poudarjanje pravice in odgovornosti staršev pri vzgoji. Čeprav govori o pomembni vlogi šol, jasno zapiše:
"Starši imajo primarno in neodtujljivo pravico izbrati vrsto vzgoje in izobraževanja za svoje otroke."
Šola je partner, ne nadomestek družine. Prva šola odnosa, resnice in dobrega ostaja dom. Papež družino opiše kot prostor, kjer človek prvič odkrije svoje dostojanstvo in se nauči živeti z drugimi:
"Družina je prvo okolje, v katerem vse osebe razvijejo svoje potenciale, se zavejo svojega dostojanstva in se naučijo prvih oblik resnice in dobrega."
Otroci se učijo predvsem iz zgleda
Leon XIV. zelo lepo govori tudi o "mučencih vsakdanjega življenja". Mednje izrecno prišteva starše:
"Njihovo pričevanje kaže, da dobro ne napreduje samodejno, ampak zahteva vztrajnost, spomin in notranje spreobrnjenje, potrebno za to, da začnemo znova, tudi po porazu."
To je velika tolažba za vse starše, ki se kdaj počutijo neuspešne. Vzgoja ni popolnost. Je vsakodnevno začenjanje znova.
Otroci si ne bodo najbolj zapomnili popolno organiziranega urnika ali brezhibnih pravil. Zapomnili si bodo odrasle, ki so znali prositi odpuščanja, ostati navzoči, vztrajati in ljubiti tudi v utrujenosti.
Vzgajati za svobodo, meje in skupno dobro
Papež na koncu poudari, da mora vzgoja otroke naučiti tudi zmernosti, odgovornosti in spoštovanja drugih.
Današnja kultura pogosto obljublja popolno svobodo brez omejitev. Papež Leon pa opozarja, da človek postane zares svoboden šele takrat, ko zna postavljati meje sebi in tehnologiji.
