Neja dokazuje, da gozdarstvo ni le moški poklic

V idilični vasici Rosalnice v belokranjski občini Metlika živi čisto prava gozdna kraljica. 21-letna Neja Kokot je članica Društva podeželske mladine Metlika, ki je lani junija osvojila naziv gozdarske kraljice, uradno pa je bila okronana na sejmu AGRA 2025 v Gornji Radgoni. Živi na manjši družinski kmetiji, kjer imajo nekaj obdelovalnih površin, domačih živali in gozd. "Družina je moj koreninski sistem, tista opora, zaradi katere lahko rastem visoko in samozavestno," se slikovito izrazi naša tokratna sogovornica v podkastu Mladost na kmetiji.

"Rosalnice so znane predvsem po znamenitih treh cerkvah, ki jim pravimo Tri fare, in po ljudeh, ki so vedno pripravljeni pomagati in stopiti skupaj. To je kraj, kjer se ljudje poznamo, si pomagamo in ohranjamo pristne odnose," nam v uvodu predstavi svojo vas simpatična študentka univerzitetnega študijskega programa Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Neja ima zelo lepe spomine na otroštvo. "Veliko časa sem preživela zunaj, pomagala doma in raziskovala okolico. Čeprav nisem vsakodnevno delala v gozdu, smo kot družina pogosto hodili na pohode, predvsem na bližnji Krašnji vrh. Prav tam sem razvila posebno povezanost z naravo, ki me spremlja še danes. Gozd je bil prostor igre in raziskovanja."

Beli krajini v metafori rečejo tudi dežela belih brez, čeprav v njihovem gozdu breze ne prevladujejo, "vendar pa rastejo tik ob našem gozdu najbolj znani belokranjski steljniki v Drašičih, kjer so breze značilen del krajine. Breza je simbol Bele krajine in pomemben del naše naravne dediščine," ponosno pove mlada Belokranjka.

Hrast je njeno najljubše drevo, ker simbolizira moč, stabilnost in vztrajnost. "Je mogočno drevo z značajem, z močno krošnjo in posebno prisotnostjo, ki takoj vzbudi spoštovanje," ga opisuje Neja, ki se prav s hrastom ukvarja tudi v svojem diplomskem delu, saj v njem obravnava primernost rastišča za hrast na področju Območne enote zavoda za gozdove Novo mesto. "V diplomskem delu raziskujem, kako različni rastiščni pogoji vplivajo na uspevanje hrasta, predvsem na njegovo rast, vitalnost in kakovost. Zanima me, na katerih rastiščih hrast najbolje uspeva in kje ima največ potenciala za razvoj."

Lansko poletje so jo na kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni okronali za gozdarsko kraljico.

"Prijavila sem se čisto naključno. Nekega dne sem na fakulteti v gozdarski učilnici opazila plakat, da iščejo novo gozdarsko kraljico, in takrat sem si rekla: 'Saj to bi lahko bila jaz.' Na izboru sem morala pokazati splošno razgledanost, poznavanje gozdarstva, gozdarske mehanizacije ter razumevanje pristopov in trajnosti. Pomembno pa ni bilo le strokovno znanje, ampak tudi način razmišljanja, odnos do narave in sposobnost, da to znanje predstaviš ljudem," se spominja Neja, ki krono gozdarske kraljice skrbno hrani. "Gre za ročno izdelano krono iz lipovega lesa, ki ima v Sloveniji poseben simbolni pomen."

Domači so njeno zmago sprejeli z velikim ponosom, čeprav tega nihče ni zares pričakoval. "Mislim, da smo šele ob razglasitvi vsi skupaj dojeli, kako velik in poseben naziv je to. Starši in brat so bili izjemno veseli in ponosni, predvsem zato, ker vedo, koliko mi to pomeni. Babica pa je ena mojih največjih podpornic. Ko sem ji prvič povedala, da razmišljam o prijavi, mi je sicer v šali rekla: 'Kar prijavi se, izbrana itak ne boš.' Ko sem ji pozneje povedala, da sem zmagala, pa je bila seveda iskreno ponosna."

Aktualna gozdarska kraljica prek podjetja SiDG (Slovenski državni gozdovi) dela na Območnem Zavodu za gozdove Novo mesto, krajevna enota Črnomelj in krajevno enota Metlika – Semič. 

"Delam vse, kar se od mene pričakuje, pomagam pri večjih odkazilih v državnih gozdovih, odkazilu letvenjakov, označevanju mladja, varstvenem pregledu sestojev za lubadarja, barvanju mej oddelkov, sodelujem tudi pri različnih strokovnih delih na terenu in še kaj bi se našlo." Seveda pomaga tudi opravilih v domačem gozdu. "Največ dela v gozdu je v zimskem času, ko drevesa mirujejo in niso olistana, saj je takrat sečnja najbolj primerna. Takrat pripravljamo tudi drva za kurjavo. Spomladi sledi sekanje, zlaganje in pospravljanje lesa, včasih pa tudi nega gozda."

Njena želja je opraviti tečaj varnega dela z motorno žago. "Ta želja je še vedno zelo živa. Zavedam se, da gre za orodje, ki zahteva veliko znanja, odgovornosti in spoštovanja. Do takrat pa z veseljem primem v roke samo sekiro," se nasmeje mlada gozdarka, ki pravi, da se zanimanje deklet za gozdarstvo povečuje.

"V mojem letniku nas je približno osem deklet od 20 študentov, kar se mi zdi lep napredek. Na fakulteti ne čutimo večjih predsodkov, mislim pa, da starejše generacije še vedno včasih gozdarstvo dojemajo kot bolj moški poklic."

Ob veselju nad gozdovi je Neja dejavna tudi v širšem lokalnem okolju. Trenutno je pripravnica za operativno gasilko pri domačem PGD Rosalnice. V Metliki pa je bilo ustanovljeno sploh prvo gasilsko društvo v Sloveniji, in sicer že leta 1869. "To delo mi pomeni veliko, saj združuje pomoč ljudem, občutek odgovornosti in timsko delo. Obožujem adrenalin in tisti poseben občutek, ko veš, da si s svojim trudom nekomu pomagal. Poleg tega pa gasilstvo krepi pogum, zaupanje vase in povezanost s skupnostjo."

Zaradi mladosti je prihodnost odločne Belokranjke še povsem odprta. 

Trenutno je njen prvi cilj uspešno zaključiti študij, ki ga želi nadaljevati na magistrskem programu. "Verjamem, da se bodo priložnosti pokazale sproti, nekje pa je treba začeti. Vsekakor pa si želim, da bi moje delo ostalo povezano z gozdom. Če bo le mogoče, tudi z mojo rodno Belo krajino."

Ko beseda nanese na družino, v gozdarskem žargonu odgovori, da je to njen koreninski sistem, "tista opora, zaradi katere lahko rastem visoko in samozavestno".

Prispevek je bil najprej objavljen na druzina.si.