Giff Lasta, ameriški avtor, poleg tega pa programski inženir ter anglikanec, je mož ženi Ashley in oče štirih sinov. Nekega dne mu je vodja mladinske skupine v njegovi cerkvi rekel, da fantje iz njegove skupine potrebujejo nekaj, kar bi jih pripravilo na pravo moškost, na zakon. Ker je Giff premagal pornografijo, je bil pravi naslov za to, ni pa mogel nobene knjige priporočiti v celoti. Odločil se je, da napiše kar svojo.
Tako je lani izšla knjiga Pot mladeničev z dekleti, ki govori o tem, kaj pomeni biti moški, ko si v odnosu z dekletom. "Na nek način bi površinsko temu lahko rekli vodnik za zmenke," pravi Giff Lasta, ki ga je po naključju na omrežju X odkrila Mica Škoberne, njen mož Nejc pa je Giffa kontaktiral in čez tri mesece že imel skoraj končan prevod knjige, ki takrat sploh še ni izšla niti v angleščini.
Giff je bil povabljen tudi v Slovenijo, kjer njegova knjiga dosega veliko število mož in mladeničev. Pred pogovornim večerom si je vzel čas za nas in spregovoril o svoji veri, preizkušnjah in nasvetih za moške.
Zakaj je vaš psevdonim Giff Lasta?
Ena mojih najljubših knjig, v bistvu romanov, je knjiga Michaela O'Briena. Naslov je The Island of the World. Pravim ji Les Miserables 20. stoletja. Je zgodba o Božjem zasledovanju človeka v težkem obdobju njegovega življenja. Glavnemu junaku v knjigi je ime Josip Lasta. Dogaja se na Hrvaškem. Preprosto gre za roman, ki ga obožujem, in ko sem začel objavljati na internetu, sem uporabljal spletno ime Lasta, ker mi je bila všeč knjiga in tudi njen junak.
Pozneje, ko sem začel objavljati malce bolj javno in sem zraven pokazal tudi svoj obraz, sem želel biti bolj prepoznan, obenem pa sem hotel ohraniti razliko med "norci" s spleta in svojimi prijatelji. V Ameriki je kultura izključevanja (cancel culture), ogromno čudnih stvari, ki se dogajajo v javnosti, zato želim vsaj malo distance med svojim javnim in zasebnim življenjem. Odločil sem se, da uporabim svoje ime (Giff), za priimek pa uporabim kar svoj internetni vzdevek Lasta.
Torej vaš priimek javno ni znan?
Res je, ni znan. :) Ampak je pa zanimivo zdaj, ko je moja knjiga tako popularna v Sloveniji, da sem ime Lasta izbral po knjigi, ki se dogaja v Titovi Jugoslaviji. Bog ima svoj namen in smisel, da sem danes tudi tukaj.
Kako ste resnično in globoko spoznali Boga?
Vzgojen sem bil v družini, v kateri sta oba starša Kristusa spoznala kot odrasla. Vero sta torej zares izbrala. Zanju je bilo zelo pomembno, da sta videla, da sem tudi sam sprejel vero in spoznal Gospoda. Spomnim se, da sem molil zelo goreče, celo kot otrok. Ne spomnim se časa v svojem življenju, ko ne bi imel odnosa z Bogom. Seveda se je moj odnos večkrat poglobil z več izkušnjami v življenju. To je bil že od otroštva zame tudi dober temelj za življenje.
V knjigi pišete o tem, da imamo Kristusovo prirojeno dostojanstvo. Kako je Jezus za vas zgled v vsakdanjiku?
Mislim, da je ena od stvari, s katerimi je Jezus najbolj zaznamovan v svojem življenju, njegovo globoko zavedanje o poslanstvu. Bil je zelo samozavesten glede naloge, ki mu jo je zaupal Oče. In kako močno povezan je bil z Njim! Vedno je poskrbel za to, da je šel v samoto, stran od drugih, da bi se povezal z Bogom. Nikoli ga niso vodili skriti nameni drugih, nikoli ni bil lutka v igri koga drugega. Kristus je bil v prvi vrsti osredotočen na svojo nalogo, svoj cilj. In iz te polnosti, te moči, je dajal drugim ljudem, kazal usmiljenje, radodarnost in sočutje. Ampak to vse je delal iz moči, ne da bi manipuliral.
Želite nekaj podobnega sporočiti tudi s knjigo?
Ja! Preveč krščanskih moških misli, da je krščanska vera zgolj to, da smo prijazni, pasivni. Izzval bi vsakega, da prebere Staro in Novo zavezo, okusi katerega koli od svetnikov v Svetem pismu na tak način. Vedno so bili goreči ljudje, ki so imeli strast. Na poti so storili veliko napak, ampak Bog je bil vesel, da jih je lahko uporabil, usmerjal in spodbujal.
Res ne smemo biti pasivni. Bog bo težko kaj naredil s predmetom, ki se ne premika. Mislim, da je moja spodbuda mladim moškim, naj spoznajo, da jim Bog daje ogenj v srce, da ga uporabijo. Želi videti, kaj lahko z njim naredijo.
Nam lahko poveste kaj o svojim preizkušnjah v zakonu in tem, kako ste jih rešili?
Največja stvar, o kateri govorim tudi na koncu svoje knjige, je to, da se je ta moja pot začela z zasvojenostjo s pornografijo, ki je nisem mogel premagati več let. Mislim, da kar 25 let. Temu nisem bil kos kar 15 let zakona. Ko sem šel čez to, mi je pomagal vodja, svetovalec, ki mi je dal nov način, kako naj gledam na ta boj. Temu je rekel "iniciacijski obred sodobnega moškega". Namen je, da vidiš, da še nisi postal moški, če se še vedno oklepaš pornografije. V tem procesu, ko sem pornografijo čisto odrezal, sem moral čutiti bolečino svojega zakona, ker sem bil že čisto otopel. Ugotovil sem, da spolnost v mojem zakonu ni dobra, zato sem se soočil s tem.
Prisiljen sem se bil naučiti nekaj novega. To je bil začetek mojega potovanja, ki je pozneje postalo tečaj za zakon in knjiga. Moral sem najti modrost iz veliko različnih virov. Niti enega pa nisem mogel priporočati naprej popolnoma v celoti. Nekateri so imeli dobre in slabe stvari. Zato sem napisal kar svojo knjigo, pa sploh najprej nisem nameraval. Toliko moških je potrebovalo mojo pomoč, pa jim žal nisem mogel priporočati ničesar, kar bi bilo dovolj dobro. Tako se je vse začelo.
Postavi si svoj okvir
Kaj vam pomeni družina, ki je gotovo na vrhu vašega okvirja?
Mislim, da na družino ne smemo gledati kot na eno od svojih mnogih prioritet v življenju. Bolj moramo družino videti kot neločljiv del svojega življenja. Nisem samo jaz, moje žena je del mene, moji otroci so del mene. To je boljša miselnost, kot da si rečemo: "Moram usklajevati, kar potrebujem jaz, kar potrebuješ ti." Ne, moram jih narediti kot del sebe. To, da gledam na svoje potrebe, potem ni sebično. Ker sem okvir, ki drži skupaj tudi vse ostale v družini. Ne želiš videti napetosti med svojimi interesi in interesi ostalih v družini. Ti interesi so v bistvu isti.
Zakaj mislite, da je ravno v Sloveniji prišlo do takšnega odziva?
Zgodba za tem, zakaj sem tukaj, je kar naključna. Prišlo je od nikoder. Zdi se, da ima Bog načrt. Mislim, da počne nekaj močnega v Sloveniji. Nekaj premika v moških srcih.
Pri slovenskih moških čutim resen pristop in dojemljivost za sporočilo, ki je morda v Ameriki še preveč skrito. V angleško govorečem svetu je toliko glasov, ki nas vlečejo v vse strani, da se lahko izgubimo v vsem. Tukaj pa vidim neko načrtnost in lakoto. Ne vem ... Ne prihajam z jasno vizijo tega, kaj moški tukaj potrebujejo. Prihajam pa in pravim: "Bog počne nekaj, kar se je zdelo naključno, in želim vedeti več o tem." Tukaj sem odprtega srca, odprtih oči in ušes, da vidim, kaj ima zame. Pri Njem ni nič naključno.
Ko moški zapre vašo knjigo, kaj želite, da stori takoj?
Ena knjiga nikoli ne bo dovolj. Moški potrebujemo bratovščino. Stvari, ki se zdijo nemogoče, boleče, lahko ob pomoči bratovščine postanejo vznemirljive, celo zabavne. Najde naj torej brate, ki mu bodo stali ob strani.
