Elektrotehnik, ki ga čaka mašniško posvečenje

Po desetih letih duhovnega in osebnega zorenja bo Janez Gorenc v ponedeljek, 29. junija, posvečen v duhovnika, potem ko je bil lani aprila, prav na dan pogreba papeža Frančiška, v Parizu posvečen v diakona. Rodil se je 13. oktobra 1988 v župniji Ljubljana Dravlje in je najstarejši izmed štirih otrok v družini.

Na otroštvo ob bratu in dveh sestrah – najmlajša sestra je od njega mlajša kar 22 let – ga vežejo lepi spomini. V župniji je postal bolj dejaven v študentskih letih, ko se je najprej pridružil jasličarjem, nato pa še animatorjem in ministrantom. "Iz otroštva mi v spominu ostajajo večji prazniki, kjer je bila v družini molitev redni del priprave nanje. Prav skupna molitev je dajala praznikom poseben čar."

Poleg Janeza Gorenca bodo v duhovnike letos posvečeni še Timotej Fijavž Vivod, Gregor Capuder, Luka Anžič in Dominik Papež. V sodelovanju z Družininim spletnim portalom bomo v prihodnjih tednih predstavili vso peterico.

Po maturi na Gimnaziji Šentvid se je vpisal na študij elektrotehnike in ga tudi dokončal. Zanj se je odločil, "ker me je zanimalo, kako stvari delujejo, zakaj se stvari začnejo vrteti, ko se pritisne gumb. Že kot fantiča so me zanimale nekatere tehnične stvari, zato je bila to ena od možnosti za prihodnost", pojasni prvotno izbiro študija.

Leta 2016 pa je vstopil v Družbo Jezusovo. Odločitev je tlela in se oblikovala postopoma. "Življenje me je pripeljalo do odločitve, da grem na ignacijanske duhovne vaje. Ta izkušnja, da je Gospod konkretno dejaven v mojem življenju, me je spodbudila, da tudi sam odgovorim na to Njegovo ljubezen, ki se mi daje. Tako je dozorela moja odločitev za jezuite."

Večino časa jezuitske formacije je preživel v tujini. Sprva dve leti noviciata v Genovi, ki mu je sledil študij filozofije v Rimu, zatem dve leti pastoralnega dela v Jezuitskem Kolegiju v Ljubljani in tri leta študija teologije v Parizu, kjer je bil lani aprila posvečen v diakona. Zadnje leto je razpet med Jezuitskim Kolegijem in župnijo Ljubljana Dravlje.

"V kolegiju sem odgovoren v prvi vrsti za študentsko rezidenco, kjer glavne dejavnosti potekajo čez teden. Za vikend sem v župniji, kjer sem dejaven predvsem pri mladinski pastorali. Ob nedeljah pa mi je zaupana tudi kakšna pridiga pri eni od maš."

Tuji kraji, v katerih je živel v zadnjem desetletju, so na nek način postali njegov drugi dom. V vseh teh letih je stkal pristne vezi z jezuiti z vsega sveta. "Zanimivo je, da nas je iz različnih koncev sveta skupaj privedla osebna odločitev za Kristusa," navdušeno pripoveduje Janez, ki mu je tujina dala prožnost in priložnost, da se je prilagodil novim navadam in načinu dela.

"Tako lahko vidiš, da nekje določene stvari delajo bolje kot v Sloveniji, druge pa slabše. Mislim, da sem tako začel bolje ceniti to, kar imamo v Sloveniji."

Ob skorajšnjem posvečenju čuti nekoliko več vznemirjenosti, predvsem v smislu, kaj bo prinesel jutrišnji dan. A v isti sapi dodaja, da ga ob misli na samo posvečenje navdaja mir. "Kolikor mi uspeva, se ne poskušam preveč obremenjevati z jutri. Dovolj je dnevu lastna teža," zaključuje s svetopisemskim citatom.

Po posvečenju v ljubljanski stolnici na praznik apostolov sv. Petra in Pavla bo novo mašno slovesno obhajal v nedeljo, 5. julija, v domačih Dravljah.