Predstavljajte si, da nekdo trdi, da se Bog skriva v koščku kruha. Pravzaprav je to ena najbolj drznih trditev krščanstva. In prav njej je posvečen praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi ali telovega, ki ga katoličani obhajamo v teh dneh.
Po slovenskih vaseh in mestih bodo potekale procesije, duhovniki bodo v monštranci nosili posvečeno hostijo, verniki pa bomo hodili za njo. Za marsikoga je to lep običaj iz otroštva, za druge zanimiv verski obred, ki ga opazujejo od daleč. Toda kaj pravzaprav praznujemo na telovo?
Po besedah kaplana Janeza Meglena v Družininem podkastu Kefa gre za nekaj veliko globljega od tradicije ali ljudske pobožnosti. Gre za vero, da je Jezus Kristus še danes resnično navzoč med ljudmi.
Praznik Jezusove navzočnosti
Čeprav se ime praznika – sveto Rešnje Telo in Kri – marsikomu sliši nekoliko starinsko, je njegovo sporočilo aktualno: kristjani verujemo, da Jezus ni ostal le del zgodovine. V evharistiji, pri svetem obhajilu, ostaja navzoč tudi danes.
Meglen priznava, da je prav to ena najzahtevnejših resnic krščanske vere:
"Špica te zahtevnosti, to se pravi najtežje, je evharistija. A je res v tem koščku kruha prisoten resnično živi, pravi Jezus, ki je z menoj in ki ga jaz lahko celo zaužijem?"
Prav zato Cerkev telovemu namenja poseben praznik. Božič je praznik Jezusovega rojstva, velika noč praznik njegovega vstajenja, telovo pa je praznik njegove navzočnosti med nami.
Več kot simbol
V današnjem času marsikdo razume hostijo predvsem kot simbol vere. Toda katoliški nauk gre korak dlje. Trdi namreč, da pri maši ne gre samo za spomin na Jezusa, ampak za resnično srečanje z njim.
Zato Meglen in gostitelja Blaž Franko ter Peter Čemažar v podkastu poudarjajo, da je evharistija srce krščanskega življenja. Kristjan iz nje črpa moč, upanje in hrani odnos z Bogom.
Eden najmočnejših trenutkov pogovora je bil, ko je Čemažar pomen evharistije opisal z besedami:
"To, kar gledam na zunaj kot košček kruha, v resnici meni pomeni vse, ker mi daje večno življenje. Iz tega živim in iz tega bom živel vekomaj."
Zakaj potem procesija?
Če kristjani verujemo, da je Jezus navzoč pri vsaki maši, zakaj ga na telovo nosimo še po ulicah? Meglen odgovarja preprosto: "Jezusa pokažemo vsemu svetu."
Procesija je javna izpoved vere. Verniki z njo želimo pokazati, da je Bog navzoč sredi našega vsakdanjega življenja, ne le znotraj cerkvenih zidov. "Bog je med svojim ljudstvom."
Ta podoba – Bog, ki hodi s svojim ljudstvom – je eno osrednjih sporočil telovega.
Ne gre za lepo predstavo
Ob cvetju, petju in prazničnem vzdušju se lahko hitro zgodi, da pozabimo na bistvo. Tu Meglen opozarja, da procesija ni namenjena sama sebi:
"Naj ne bo tu samo zunanja slovesnost. Da opravimo neko pot, da se pokažejo stvari, da se sliši lepo petje. Ampak naj bo to globoko duhovno."
Po njegovih besedah je pomembno predvsem to, da človek v evharistiji prepozna Kristusa in se nanj tudi notranje pripravi.
Priložnost za spoved
Zato Cerkev ob telovem posebej spodbuja vernike, naj pristopijo k zakramentu sprave. Če je evharistija srečanje z Jezusom, potem je spoved način, kako človek temu srečanju odpre svoje srce.
Meglen poudarja, da naj bi k obhajilu pristopali pripravljeni: "Da smo spovedani in da smo tudi na zunaj umirjeni in pripravljeni sprejeti najsvetejši zakrament."
Na telovo torej ne gre le za procesije, cvetje ali stare običaje. Gre za vprašanje, ki ga praznik postavlja vsakemu človeku posebej:
Kaj pa, če je Jezus res tukaj?
In kaj to pomeni za moje življenje?
Od kod ime? Zakaj sploh tak praznik? Vse o pomenu procesije in njenih "sestavnih delov" si oglejte v epizodi podkasta Kefa z Janezom Medenom:
