Današnji očetje so pogosto razpeti med željo, da bi bili dobri možje in očetje, ter občutkom, da jim pri tem spodleti. Veliko jih nosi v sebi strah: kako ohraniti družino povezano, kako vzgojiti otroke v veri in kako biti mož, ki zna ljubiti. Prav o tem je v pogovoru za podkast Catholic Gentleman spregovoril ameriški katoliški terapevt in avtor Gregory Popčak, ki že več kot 30 let spremlja pare, družine in moške v njihovih najglobljih bojih.
Njegove ugotovitve so pravzaprav preproste: otroci ne ostanejo v veri predvsem zaradi pravil ali popolnosti, ampak zato, ker vero doma doživijo kot vir topline, bližine in ljubezni.
Bolj povezani – in bolj osamljeni
Popčak opozarja, da sodobna tehnologija ustvarja iluzijo povezanosti, medtem ko v resnici poglablja osamljenost. Internet, telefoni in družbena omrežja namreč ponujajo hitro zadovoljitev in občutek bližine, vendar brez resničnega odnosa.
Po njegovem mnenju moški že od nekdaj težko govorijo o ranljivosti in odnosih, danes pa imajo "dober izgovor, da jim tega sploh ni treba poskusiti". Telefon, delo, internet ali pornografija pogosto postanejo varen prostor, kjer se človek izogne bližini.
Toda rešitev ni samo v "manj telefona", temveč predvsem v drugačnem načinu življenja.
"Bog, ne znam biti mož in oče. Nauči me"
Popčak poudarja, da se prava sprememba začne pri ponižni molitvi. Po njegovih besedah mora moški najprej priznati, da sam ne zna biti mož in oče, kakršnega Bog želi.
"Blagor ubogim v duhu pomeni: nimam pojma, kaj delam. Ne znam biti mož. Ne znam biti oče. Ne znam biti moški, kakršnega Bog želi. Gospod, nauči me." To ponižnost vidi kot temelj zdravega očetovstva. Moški po njegovem ne odkrije svoje identitete sam, zaprt vase, ampak v odnosu z drugimi.
"Bog mi daje ženo in otroke zato, ker me želi po njih oblikovati v človeka, kakršen naj bi postal." Prav zato poudarja, da Bog pogosto govori prek potreb zakonca in otrok. Moški se ne spreminja predvsem prek teorije, ampak prek vsakodnevnega darovanja samega sebe.
85 odstotkov otrok zapusti vero
Posebej močan del pogovora je bil posvečen raziskavi Future Faithful Families (bodoče verne družine), ki jo je Popčak pripravil skupaj z univerzo Georgetown.
Raziskava je pokazala pretresljiv podatek: med 85 in 90 odstotki otrok, vzgojenih v katoliških družinah, do odraslosti zapusti vero. A raziskovalci niso želeli ostati pri pesimizmu. Zanimalo jih je, kaj počnejo družine, v katerih vsi otroci ostanejo verni tudi kot odrasli.
Ugotovili so, da imajo takšne družine skupnih 12 vsakodnevnih navad. Ne gre za popolnost ali strogo disciplino, ampak predvsem za kakovost odnosov. "Ni dovolj imeti toplega doma. In ni dovolj imeti vernega doma. Otroci morajo videti povezavo med vero in toplino." To je po njegovem ključ celotne raziskave.
Vera kot vir topline
Popčak poudarja, da zgolj zunanje verske prakse niso dovolj. "Samo to, da otroke vozimo k maši, molimo doma ali jih pošiljamo v katoliško šolo, še ne pomeni, da bo vera ostala. Ključno je, ali otroci vero doživijo kot vir topline doma."
To pomeni, da otrok ob veri doživlja bližino, sprejetost, nežnost, varnost, veselje. Kot primer omenja zelo preprosto navado: ko starši objamejo otroka, ga pokrižajo na čelu in mu rečejo: "Jaz te imam rad, a Jezus te ima še bolj." Prav takšni trenutki po njegovem povežejo vero z izkušnjo ljubezni.
Družinska molitev ni vojaška vaja
Veliko govori tudi o družinski molitvi. Opozarja, da mnogi starši molitev nehote spremenijo v prostor napetosti in discipline. "Molitev bi nas morala približati Bogu in ljudem, s katerimi molimo."
Če otrok med družinsko molitvijo doživlja predvsem kričanje, pritisk, stalno popravljanje, jezo, bo vero povezal s tesnobo. Zato spodbuja starše, naj molitev prilagodijo starosti otrok. Majhen otrok morda ne zmore celega rožnega venca, lahko pa posluša evangeljsko zgodbo in zmoli eno zdravamarijo.
Pomembnejša od popolne izvedbe je izkušnja bližine. "Če po družinski molitvi vsi čutimo, kot da smo bili v rokoborskem dvoboju, potem verjetno tega ne delamo prav."
Očetova nežnost
Ena osrednjih tem pogovora je pomen očetove nežnosti. Popčak opozarja, da mnogi moški odraščajo brez telesne in čustvene bližine. "Fantkom pogosto prenehamo izkazovati nežnost že po obdobju malčka, ker se bojimo, da jih bomo pomehkužili."
Posledice pa so po njegovem zelo resne. Fantje se naučijo, da je edini sprejemljiv način za prejemanje bližine spolnost. Pozneje zato pogosto iščejo potrditev prek seksualnosti, pornografije ali osvajanja. "Ko fantje ne dobijo dovolj zdrave naklonjenosti, postanejo bolj ranljivi za seksualne težave." Nežnost zato ni nasprotje moškosti, ampak njen temelj.
Vodstvo ni diktatura
Terapevt opozarja, da mnogi možje napačno razumejo "glavo družine" kot nadzor ali oblast. "Vodstvo ni v tem, da ljudem ukazuješ. Gre za to, da pomagaš družini približati se Bogu."
Kot primer uporabi duhovnika pri maši: duhovnik ne "nadzira" maše, ampak vodi občestvo h Kristusu. Podobno naj bi oče pomagal družini rasti v ljubezni, poslušanju in medsebojni povezanosti.
"Možje, ljubite svoje žene, kakor Kristus ljubi Cerkev," pravi Pavel v Pismu Efežanom. Po Popčakovem mnenju to pomeni stopiti iz lastnega udobja, poslušati ženo, ljubiti jo tako, kot ona potrebuje, ne samo tako, kot je moškemu udobno. "To ni ukazovanje. To je klic k žrtvovanju samega sebe."
Kaj storiti, ko je zakon že ranjen?
Popčak priznava, da mnogi moški to razumejo šele po letih napak. Ko so žena in otroci že oddaljeni, odnosi pa hladni.
Njegov prvi nasvet je preprost: priznati svojo nemoč. "Bog, trudil sem se po svoje, ampak veliko sem pokvaril. Zdaj te prosim, nauči me ljubiti po tvoje."
Nato pa konkretno dejanje: iskren pogovor z ženo in otroki. "Povejte jim: trudil sem se biti dober mož in oče, vendar vem, da sem marsikaj naredil narobe. Prosim, odpustite mi."
Ob tem opozarja, da družina pogosto ne bo takoj zaupala. "Najverjetneje boste dobili odgovor: verjel bom, ko bom videl." Toda to ni zavrnitev, ampak posledica ranjenosti. Zaupanje se vrača počasi, prek majhnih vsakodnevnih dejanj.
Ena majhna stvar vsak dan
Z ženo Liso vsak dan začneta z vprašanjem: "Kaj lahko danes naredim, da bo tvoj dan malo lažji ali lepši?"
Enako priporočata tudi družinam. Takšna majhna dejanja postopoma spreminjajo ozračje doma. Po njegovih besedah se sprememba pogosto začne hitreje, kot pričakujemo. "Žene in otroci si globoko v sebi želijo očetove ljubezni. Čeprav so na začetku nezaupljivi."
