“Bil sem globoko ranjen moški”

Ob svojem prvem obisku Slovenije je ameriški govorec in pisatelj Christopher West na dogodku Izvir, o katerem smo že pisali, nagovoril 900 mladih. Spregovoril jim je o teologiji telesa, ki je odgovor na žejo, ki živi v vsakem človeku. Spolnost je nekaj intimnega in občutljivega – Božji odsev v naši telesnosti. Postavlja nas pred mnoga težka vprašanja o prav in narobe, ob katerih smo v stiski, ker razmišljamo po človeško in ne po Božje.

Christopher West je poudaril, da je globoka žeja naš sestavni del, ki ga ne smemo potiskati pod preprogo, ampak ga moramo pogumno ozavestiti. Hrepenenje je v človeški naravi.

Da bi bolje razumeli, kaj naj storimo s hrepenenjem, je predstavil zgodbo o Jezusovem srečanju s Samarijanko ob vodnjaku. "Zakaj ljudje hodijo k vodnjaku? Ker so žejni," je dejal. "Ta žena je svojo žejo po popolni ljubezni dolgo prinašala nepopolnim ljubimcem.

Ljudje pogosto počnemo enako – svojo globoko žejo želimo potešiti in pri tem se odločimo za napačne poti, pri čemer ranimo sebe in druge. Samarijanka je imela do srečanja z Jezusom šest ljubimcev, njen sedmi ženin pa je postal Kristus."

Nadaljeval je: "Naša žeja je globoka, a k sreči je globok tudi vodnjak. Če smo s seboj iskreni, čutimo globoko žejo! Žeja nas po veselju, dobroti, ljubezni, ki nikoli ne umre." Žeja, ki je v nas, nosi ime: eros. Eros je sveta strast, hrepenenje, ki išče Boga. Začutimo jo v trenutku, ko se rodimo. "V prvih trenutkih našega življenja hrepenimo po materinem mleku in potešitev te potrebe je prva teološka lekcija, ki jo prejmemo," je povedal. "V nas je žeja, na katero odgovori ljubezen, večja od nas."

Kaj pa se zgodi, če te ljubezni ne začutimo? "Tudi to je teološka lekcija – ugotovitev, da mi nihče ne bo pomagal. Takrat vzamemo potešitev v svoje roke. To je podoba izvirnega greha," je razložil West. "Ne pravim, da otroci, ki sesajo svoj prst, grešijo, a to je prikaz naše grešnosti. Ko vzamemo potešitev v svoje roke, imamo občutek zadoščenja, a iz svojega prsta ne moremo dobiti nobenih hranil."

Razložil je, da vsaka skušnjava izvira iz želje, da bi svoja hrepenenja izpolnili sami. Izvira iz nezaupanja v Boga in ljudi. "Ko svojo žejo usmerimo le v možnosti, ki jih prinaša ta svet, smo nekoliko potešeni, a ostajamo lačni. In kaj se zgodi, če smo lačni? Hočemo še. Razvijemo odvisnost. To ni krščanstvo. Krščanstvo je ali iskreno iskanje potešitve najglobljih hrepenenj ali pa velika izguba časa. Če se naučiš, kako svoj eros usmeriš navzgor, k Bogu, postaneš svetnik," je bil prepričan.

Christopher West je ob obisku Slovenije gostoval tudi na podkastu, ki sta ga soustvarila Družina in življenje ter založba Družina. V pogovoru z Benjaminom Siterjem in Mojco Purger, ki mu boste lahko prisluhnili v prihodnjih dneh, je povedal, da ni imel vedno pogledov, kot jih ima danes.

S teologijo telesa se je srečal, ker je dolga leta iskal razlago za hrepenenje, ki je bilo v njem, pa ga je razumel kot breme. Kot marsikdo izmed nas je bil vzgojen v skeptičnost do spolnosti. Ni razumel, zakaj nam je Bog sploh dal spolni nagon, če ga moramo na vsak način potlačiti. "Svojo pot v svobodo," kot imenuje teologijo telesa, "sem odkril leta 1993. Bil sem globoko ranjen moški, ker sem svojo lakoto in žejo želel potešiti na napačne načine. S tem sem prizadel sebe in svoje bližnje."

Takrat se je srečal s 129 nedeljskimi pridigami Janeza Pavla II., ki so mu končno pokazale pravo smer. "Zavedel sem se, da v rokah držim odgovor na vprašanja našega časa. To verjamem tudi danes – v dobi umetne inteligence in popolne ločitve od telesa potrebujemo teologijo telesa bolj kot kadarkoli prej," je prepričan. "Takoj sem vedel, da bom svoje življenje posvetil misijonarskemu delu širjenja te dobre novice o spolnosti vsem, ki me bodo poslušali."

Vedel je, da mora papeževe pridige "prevesti" v jezik, podobe, metafore, glasbo, ki jih ljudje razumejo. Začel je pisati knjige. Ob njegovem letošnjem obisku je založba Družina ponatisnila njegovo Teologijo telesa za začetnike.

V podkastu je opisal tudi, kako je spoznal svojo ženo. "Bila je prva oseba, ki me je leta 1994 povabila, da bi o teologiji telesa spregovoril na njihovem kampusu. Ob koncu predavanja je postavljala zelo dobra vprašanja in leto pozneje sva se poročila," pove West.

A ni šlo vse kot po maslu – Christopherjevo delo je imelo posledice za njun zakon. "Deset let pozneje sem potoval po svetu, predaval in pisal knjige. Največja založniška hiša na svetu me je povabila v New York. Prosili so me, naj napišem knjigo za može z naslovom Loving her rightly (Kako jo prav ljubiti, op. a.). Bil sem navdušen, saj so mi ponudili tudi dobro plačilo."

Njegova žena ni bila navdušena. "Morava se pogovoriti," mu je dejala. "To bo dolg in boleč pogovor." Res je sledil zahteven dialog, v katerem mu je zaupala, da je v stiski in da se ji zdi, da njen mož težko uči druge o tem, kako "prav" ljubiti svojo ženo. "Zmogel sem ji prisluhniti," se spominja. "Se sprašujete, zakaj sem svoji ženi prizadejal toliko bolečine? Ker sem bil sam tako ranjen," pravi.

Bolečina ni prihranjena nikomur, sploh pa ne zakoncem. Zakon je predokus Božje ljubezni, v kateri bomo živeli v večnosti. "Sveto pismo se začne s poroko moškega in ženske, konča pa se s poroko Kristusa in Cerkve. Knjiga Razodetja tako opisuje poroko Jagnjeta. Ne gre za nič kompliciranega – gre za simbol globoke resnice," je nadaljeval. "To je poroka, ki bo potešila žejo naših src! Ustvarjeni smo za popolno ljubezen in to nam lahko da samo Bog."

Živimo v zahtevnem času in sami se težko zoperstavimo skušnjavam, ki nas obdajajo. "Ali veste, kaj je pornografija?" je vprašal Christopher West. "Satanovo sovraštvo do te skrivnosti. Pornografija je hudičevo norčevanje iz nebeške resničnosti." Ko svojo žejo potešimo s pornografijo, svojega hrepenenja ne usmerjamo navzgor, k Bogu, ampak navzdol. "Če se ne spreobrnete, boste končali v peklu. Vaše hrepenenje vas bo pripeljalo tja, kamor ga usmerjate," je bil West neizprosen.

Kaj pa, če se trudimo, pa nam ne uspe vedno? "Hvala Bogu, da obstaja spoved! Pojdite k spovedi," je našel odgovor.

Christopher West je spregovoril tudi o evharistiji, ki je podoba Kristusove poroke s Cerkvijo. "Kaj je Božji dar, ki nam ga Jezus ponuja, kot ga je ponudil Samarijanki pri vodnjaku?" Evharistična skrivnost, ki jo nosijo besede, ki jih ženin Kristus govori svoji nevesti Cerkvi: To je moje telo, ki se daje za vas.

"Nikoli nisem spoznal svojega tasta," je nadaljeval. "Umrl je, ko je bila moja žena še deklica. Vendar ga neizmerno občudujem zaradi te zgodbe. S taščo sta se poročila leta 1966. Bila je sobota in svojo poroko sta dopolnila na poročno noč – dva sta postala eno telo. Naslednji dan sta šla prvič k maši kot poročen par. Ko se je tast vračal od prejema Gospoda v evharistiji, je jokal. Dejal je: 'Prvič v svojem življenju sem razumel pomen tistih besed: To je moje telo, ki se daje za vas.' Globoko v svojem srcu je razumel to, kar nas je učil Janez Pavel II. Evharistija je zakrament ženina in neveste."

West je pojasnil, da celotno stvarstvo in narava s svojo rodovitnostjo odsevata to nebeško resničnost, saj kruh in vino izvirata iz cvetov pšenice in vinske trte, vsaka cvetlica, ki se odpira sončnemu vzhodu, pa simbolizira nevesto, ki svoje hrepenenje usmerja k Ženinu. To globoko resnico o svetosti telesa lahko prepoznamo tudi v obliki liturgičnega keliha, oblikovanega po čašnem listu cvetlice, ter v Devici Mariji kot "Roži skrivnostni".

Zakaj nas je Bog ustvaril kot ženske in moške? "Gre za odmev Svete Trojice. Trojica je večno rojevanje Sina po Očetu, da bi bil deležen ljubezni Duha. Vsak otrok, ki je spočet, je nadaljevanje dela Boga Stvarnika," je dejal. "Naša telesa so nekaj zelo dobrega! Bog je izbral žensko telo, da se je po njem lahko učlovečil Sin. Žensko telo lahko postane podoba nebes na Zemlji. Krščanstvo je poroka božanskega in človeškega," je zaključil.