Antonio Banderas je med obiskom papeža Leona XIV. v Madridu v nagovoru zbranim predstavil presenetljivo osebno premišljevanje o veri, umetnosti in vprašanju, ki ga spremlja že iz otroških let.
Španski igralec se je med papeževim obiskom v Španiji udeležil srečanja s tamkajšnjimi predstavniki s področij kulture, umetnosti, gospodarstva in športa. V nagovoru se je spominjal procesij v rodni Málagi v velikem tednu: te so se mu kot malemu dečku globoke vtisnile v spomin.
"Pri komaj štirih ali petih letih," je Banderas povedal papežu, "se je v meni rodilo vprašanje, ki je vsebovalo eno samo besedo: Bog," so poročali španski mediji.
Podoba, ki jo je opisal, je bila čudovito preprosta. Prihodnji hollywoodski zvezdnik je v velikem tednu stal na ulicah Málage, obkrožen z "veličastnim obredom umetnosti, kulture in pobožnosti", in opazoval, kako je njegova mati zrla v "Devico Upanja", ki je šla v procesiji mimo njiju. Postopoma, tako Banderas, je začel iskati odgovore na vprašanje, ki se mu je prvič pojavilo v zgodnjem otroštvu.
Zgodba njegove vere je posebej zanimiva tudi zato, ker je nikoli ni predstavljal kot kakšnega dramatičnega spreobrnjenja, pač pa ves čas odkrito govori o iskanju.
"Sem človek, ki išče, in odgovore včasih najdem v Cerkvi, predvsem v jasnih, preprostih in lepih Jezusovih besedah," so Banderasove besede povzeli svetovni mediji.
To iskanje ga je po letih raziskovanja drugih filozofij in načinov razumevanja sveta postopoma privedlo nazaj v katoliško vero njegovega otroštva. Ko se ozira nazaj, ugotavlja, da je bilo to, kar je iskal, veliko bližje, kot si je predstavljal. "Odkril sem, da sem vedno imel to povezavo s presežnim, tik pred očmi," se je spominjal. "V moji soseščini je bil to način, da smo se prek Kristusovega trpljenja povezali z nečim onkraj sebe."
Vsakdo, ki pozna Málago, v teh besedah prepozna, zakaj Banderas ostaja tako tesno povezan z velikim tednom. Ta praznovanja pogosto opisuje ne zgolj kot versko dogajanje, temveč kot stičišče vere, lepote, spomina, družine in občestva.
Nekoč je celo priznal: "Veliki teden me najbolj poveže s Cerkvijo in me Cerkvi znova zelo približa."
Posebej primerno se zdi, da je igralec svoje premišljevanje predstavil v navzočnosti papeža Leona XIV., ki je med svojim obiskom Španije večkrat poudaril vlogo vere pri oblikovanju kulture, umetnosti in istovetnosti. Banderas v svojem nagovoru ni opisoval teološkega argumenta ali trenutka nenadne gotovosti, pač pa je premišljeval o vprašanju – vprašanju, ki se je prvič pojavilo v mislih malega dečka, ko je v Málagi stal ob svoji materi, in ki desetletja pozneje še naprej vodi njegovo iskanje.
Njegovo pričevanje nam kaže, da se pot vere vsakokrat ne začne z odgovorom. Včasih se začne z eno samo besedo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
