V tej družini je osem duhovnikov … in še kakšen bogoslovec

Tako kot sta med seboj tesno povezana praznika Presvetega Jezusovega in brezmadežnega Marijinega Srca, sta na poseben način povezani tudi srci duhovnika in njegove matere.

Materi iz ameriške zvezne države Arkansas je to dobro znano iz kar dvojne lastne izkušnje. Angie Elser in dr. Joseph Elser, pediater v mestu Little Rock, sta starša šestim otrokom. Angie je v pogovoru za Aleteio povedala, da je bila vzgoja otrok po naukih katoliške vere ena prednostnih nalog njunega starševstva.

"Od vrtca do srednje šole je vsak izmed njih obiskoval katoliško šolo," je pojasnila, "saj sva bila prepričana, da bo to pomagalo pri oblikovanju njihove vere v letih odraščanja". Katoliške šole pa njunim otrokom niso pomagale zgolj pri oblikovanju v veri, temveč so odigrale tudi pomembno vlogo pri tem, da sta njuna dva sinova, ki sta danes duhovnika, odkrila svoj poklic.

Najstarejši sin Elserjevih, duhovnik Stephen Elser, je klic v duhovništvo prvič zaznal v drugem razredu. Posvečen je bil 2. junija 2018 in je v zadnjih sedmih letih deloval v treh župnijah ter v šoli na severovzhodu njihove zvezne države.

Njegov mlajši brat Christopher je obiskoval tretji razred, ko je Stephen vstopil v bogoslovje. Christopher je v osebni predstavitvi za bogoslovno semenišče sv. Meinrada, kjer je magistriral iz teologije, zapisal: "Ko sem opazoval svojega brata v bogoslovju, sem si počasi začel predstavljati, da bi bil tam lahko tudi jaz."

Angie se spominja, da je bil za Christopherjevo razločevanje pomemben trenutek, ko je v petem razredu postal ministrant. Omenila je še, da je kot mašni strežnik prvič pomagal 30. maja 2011, natančno 15 let pred dnevom svojega mašniškega posvečenja.

"To smo odkrili nekaj dni pred posvečenjem in resnično smo začutili, da gre za znamenje Božje previdnosti!"

Po Angiejinih besedah so učitelji pogosto vodili učence v kapelo večnega češčenja. Čas za evharistično češčenje je bila še ena izmed prednostnih nalog družine Elser, "rutina, ki je odigrala ključno vlogo pri razločevanju duhovniškega poklica našega Christopherja".

Christopher je poudaril, da ga je k duhovništvu pritegnila evharistija: "Evharistija je bila od nekdaj in je še vedno srce in kompas mojega življenja."

Njegova mati te besede potrjuje: "V tej kapeli večnega češčenja se je v Christopherju rodila globoka ljubezen do evharistije, saj pogosto pravi, da je evharistija 'srce njegovega poklica'. Poleg globoke predanosti evharistiji Christopher iskreno ljubi in časti tudi Presveto Jezusovo Srce. Ko so bili naši otroci majhni, smo svoj dom posvetili Jezusovemu Presvetemu Srcu."

Podobo Presvetega Srca, ki jo je družina uporabila med to posvetitvijo, je Angiejini babici podaril njen sin, duhovnik Jim Schaefer, prastric duhovnikov Stephena in Christopherja. Angie je pojasnila, da sta bila tako Jim kot še en Christopherjev stric, duhovnik Bill Elser, navzoča v življenju njihove družine v času Christopherjevega otroštva.

Oba strica duhovnika sta nedavno praznovala pomembni obletnici: Jim Schaefer je obhajal 70. obletnico mašniškega posvečenja, Bill Elser pa 40 let duhovništva. "Njuno pričevanje, da sta svoji življenji povsem posvetila Jezusu, je na Christopherjevo razločevanje močno vplivalo že od malih nog," je pojasnila njegova mati.

Medtem ko se je Bill Elser udeležil posvečenja in nove maše svojega nečaka, Jim Schaefer žal ni mogel pripotovati iz St. Louisa, kjer živi, ker okreva po zlomu kolka. Stephen pa je v letošnjem marcu z njim obhajal slovesno sveto mašo ob 70. obletnici mašniškega posvečenja v njegovi bolnišnični sobi.

Med družinskimi člani, ki jih v družini Elser kot duhovnike imenujejo "oče", je teh še več kot doslej omenjeni štirje. Duhovnika Christopher in Stephen izhajata iz dolge vrste duhovniških poklicev.

Christopher je v pogovoru za škofijsko glasilo Arkansas Catholic malo pred svojim posvečenjem 30. maja letos povedal: "Navdušen sem, da sem duhovni oče, da me kličejo oče Christopher in da resnično živim v skladu s tem imenom …"

Angie je prepričana, da so drugi štirje Elserjevi otroci "močna opora" svojima bratoma v njunem duhovniškem poklicu.

"Za moškega v današnjem svetu je precej protikulturno, če se odloči, da bo svoje življenje posvetil služenju Bogu in njegovemu ljudstvu," je pojasnila, "toda moji otroci nenehno spodbujajo drug drugega, da bi dosegli svoje cilje, in si nenazadnje prizadevajo za svetost. Kako je to resnično pomembno, se niso naučili le doma, v družini, pač pa tudi v svoji domači cerkvi ter v osnovni šoli in gimnaziji."

Angie priznava: "Na tej poti se naša družina srečuje s številnimi težavami, toda te težave na koncu okrepijo našo medsebojno ljubezen in ljubezen do Boga, saj smo vsi povabljeni, da tako ob vzponih in padcih v življenju zaupamo Jezusu."

"Sredi teh težav smo se kot družina zbližali s kapelo večnega češčenja v domači cerkvi," je dejala in pojasnila, da so trenutki na tem kraju resnično spodbudili Christopherjev poklic, saj je takrat spoznal, da je "čas, ki ga preživimo z Jezusom v Najsvetejšem zakramentu, najboljši čas, ki ga bomo preživeli na zemlji", navedek sv. matere Terezije, ki ga je vključil v zahvale med svojo novo mašo.

Med novo mašo svojega sina 31. maja letos – na praznik obiskanja Device Marije – je bila globoko ganjena, ko ji je Christopher izročil maniturgij (krpo, s katero so med njegovim posvečenjem obrisali sveto krizmo), s katerim bo pokopana kot mati duhovnika.

"Resnično verjamem, da smo matere duhovnikov na poseben način povezane med seboj," je povedala Angie in zaključila:

"Kot mati ne morem dovolj poudariti, kako pomembna je molitev za poklice vsakega izmed mojih otrok. Pogosto se spomnim, da je to Božji klic in ne moj. Duhovnike izbere Kristus – ne mati ali oče. Ali kot je nekoč izjavil papež Pij X.: 'Poklic prihaja iz Božjega srca, vendar gre skozi materino srce'."

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.