Na podlagi dolgoletnih izkušenj pri delu z družinami iz različnih kulturnih, verskih in ekonomskih okolij je razvila poglobljeno razumevanje starševstva. Je tudi avtorica več knjig in aktivna na družbenih omrežjih, kjer neposredno in iskreno opozarja na pasti sodobne vzgoje.
Prav ta pristop ji je omogočil, da staršem brez olepševanja jasno obrazloži, kje prihaja do napak in kaj je treba spremeniti. Čeprav so njeni nasveti na začetku za nekatere lahko neprijetni ali težko sprejemljivi, se sčasoma izkažejo za zelo učinkovite.
"Cilj starševstva ni, da otrokom vse olajšamo"
"Otrokom jemljemo sposobnost, da bi znali stvari narediti sami," iskreno in brez zadržkov poudarja Jo.
Starši pogosto v želji, da bi otrokom pomagali, jih zaščitili in jim olajšali življenje, odvzamejo priložnost, da se naučijo prav tistih veščin, ki gradijo samozavest in samostojnost. Pogosto tudi zaradi pomanjkanja časa in želje, da bi bile stvari opravljene hitreje, naloge opravijo namesto njih, čeprav bi jih otroci že povsem zmogli narediti sami – s tem jih oropamo pot v samostojnost, pove Jo.
"Ohranjamo jih v vlogi majhnih otrok"
Jo na svojem profilu na Facebooku opozarja na zaskrbljujoče trende v sodobni vzgoji in se retorično sprašuje: "Zakaj in kdaj smo otroke prenehali učiti osnovnih življenjskih veščin?"
Ob tem izpostavi nekaj problematičnih opažanj, kjer so telesno in duševno zdravi otroci, ki bi glede na svojo starost že morali vedeti in znati določene stvari, še vedno obravnavani kot majhni in nebogljeni:
"Namesto da bi starši otroke naučili voziti kolo, jih raje prevažajo sami. Vozijo jih v vozičkih, čeprav so že dovolj stari, da bi lahko samostojno hodili, tekli, skakali in plezali. Imamo štiriletnike, ki še vedno uporabljajo dudo. Sedemletnike, ki si ne znajo umiti zob z navadno zobno ščetko, ampak le z električno. Osemletnike, ki ne poznajo kulture prehranjevanja in pravilne uporabe jedilnega pribora, ter devetletnike brez usvojenih osnovnih higienskih navad."
Vsaka nova usvojena veščina pošlje močno sporočilo: "To zmorem"
Otrokom ne pomaga, če le opazujejo starše, kako vse opravijo namesto njih. Potrebujejo priložnost, da delajo napake in se iz njih učijo. Samostojnost razvijajo skozi spodbude in izkušnje – ko smejo poskusiti, se zmotiti in poskusiti znova.
Moramo jim dovoliti, da si sami umivajo zobe, zavežejo čevlje, si znajo obrisati zadnjico, uporabljajo jedilni pribor, si počešejo lase, pospravijo svoje stvari in pomagajo pri domačih opravilih – življenjske spretnosti so namreč temeljni gradniki odraslosti, odločno zatrjuje Jo.
