Na svetovnem nogometnem prvenstvu največ pozornosti običajno pritegnejo zadetki, dramatične končnice in napeti dvoboji. Toda letošnji mundial razkriva še nekaj drugega. Če smo pozorni, lahko opazimo, da številni nogometaši svojo vero živijo zelo odkrito in o njej s ponosom in veseljem tudi spregovorijo ali jo pokažejo.
Veliko se jih po doseženem zadetku pokriža, nekateri pred tekmo pokleknejo v molitvi, po koncu srečanja se zahvalijo Bogu ali celo molijo skupaj z nasprotniki. Nekateri imajo na delih oblačil podobo Jezusa ali Marije, drugi pod dresom nosijo majice z evangeljskim sporočilom. Za mnoge vera ni zgolj zasebna stvar, ampak pomemben del njihove identitete, ki jo kažejo tudi navzven.
Hrvaška reprezentanca: "Vera je del našega življenja"
Med reprezentancami, kjer je to še posebej opazno, je Hrvaška. Več igralcev je pred prvenstvom obiskalo sveto mašo, v intervjujih pa so odkrito spregovorili o tem, kako pomembna je zanje vera.
Kristijan Jakić je dejal, da je Hrvaška katoliška država in da vera predstavlja pomemben del življenja reprezentance. Napadalec Igor Matanović pa je povedal, da mu molitev prinaša notranji mir in občutek, da v težkih trenutkih ni sam.
Tudi kapetan Luka Modrić že vrsto let javno govori o svoji veri. Znano je, da na ščitnikih nosi podobe Srca Jezusovega, Device Marije in svoje družine, pred tekmami pa jih pogosto poljubi.
Njegov reprezentančni kolega Mateo Kovačić je večkrat povedal, da mu je vera pomagala skozi najzahtevnejša obdobja kariere. Z ženo sta se spoznala v domači župniji, večkrat pa sta romala tudi v Medžugorje.
Messi, ki se vedno znova zahvali
Tudi Lionel Messi po pomembnih trenutkih pogosto naredi znamenje križa. V preteklosti je večkrat povedal, da svoj talent razume kot Božji dar in da uspehov ne pripisuje zgolj sebi. Zato ni presenetljivo, da se tudi po letošnjih rekordih in novih mejnikih najprej ozre proti nebu in se zahvali.
Po enem izmed svojih hat-trickov je na novinarski konferenci dejal: "Ne morem prositi za nič več. Bog mi je toliko dal, zdaj je vse, kar ostane, to, da v tem uživam." V teh besedah se skriva bistvo njegovega pogleda na šport – hvaležnost za prejete darove in zavedanje, da največji uspehi niso le rezultat lastnega truda, ampak tudi Božjega blagoslova.
Mnogo zgledov
Podobno razmišljajo tudi številni drugi nogometaši. Brazilec Vinícius Júnior pravi, da mu Bog pomeni vse. Belgijec Romelu Lukaku se redno pokriža pred tekmami in po doseženih zadetkih, po romanju v Lurd pa je javno zapisal: "Bog je velik." Ameriški vratar Matt Freese tudi na dan tekem obišče sveto mašo in sodeluje pri svetopisemskih srečanjih.
Angleški reprezentant Bukayo Saka večkrat pove, da vsak dan bere Sveto pismo in pred tekmami moli. Po zgrešeni enajstmetrovki na evropskem prvenstvu je prav vera postala eden glavnih virov njegove notranje moči. Poleg njega svojo vero odkrito živijo tudi številni drugi angleški reprezentanti, med njimi Eberechi Eze, Noni Madueke in Marc Guéhi, ki brez zadržkov govorijo o Jezusu, molitvi in pomenu Svetega pisma.
Nizozemec Cody Gakpo je po osvojitvi angleškega prvenstva pod dresom razkril majico z napisom "I Belong to Jesus" (Pripadam Jezusu). Po poročanju krščanskih medijev skupaj z nekaterimi reprezentančnimi kolegi organizira tudi svetopisemska srečanja. Vera jim pomaga ohranjati pravo perspektivo tudi sredi velikega medijskega pritiska in pričakovanj.
Ganljiva je tudi zgodba njegovega reprezentančnega kolega Crysencia Summervilla. Pred vsako tekmo najprej pokliče svojo družino, skupaj zmolijo, šele nato se odpravi na stadion. Dejal je, da ga ta trenutek molitve umiri in pripravi na tekmo. Ob tem se pogosto spomni tudi svoje pokojne babice, ki je pomembno zaznamovala njegovo življenje in vero.
Kapetan ameriške reprezentance Christian Pulisic odkrito govori o tem, da mu vera pomaga, da ostaja prizemljen tudi ob največjih uspehih. Brazilski vratar Alisson Becker pa je že vrsto let znan kot eden najbolj dejavnih kristjanov med nogometaši. Na družbenih omrežjih pogosto deli svetopisemske vrstice, večkrat pa je povedal, da mu je vera pomagala tudi ob boleči izgubi očeta.
Med bolj prepoznavnimi je tudi angleški branilec Marc Guéhi. Na kapetanski trak je med prvenstvom zapisal sporočili "I love Jesus" in "Jesus loves you", s čimer je želel preprosto pričevati o svoji veri.
Vera združuje
Ena najlepših zgodb letošnjega prvenstva prihaja iz Curaçaa, najmanjše države, ki se je kadar koli uvrstila na svetovno prvenstvo. Še pred odhodom na prvenstvo se reprezentanca ni zbrala le na treningu, ampak tudi na večeru slavljenja in molitve. Skupaj z družinami, navijači in verniki so prepevali slavilne pesmi, se zahvaljevali Bogu in poudarili, da želijo tudi skozi nogomet slaviti Jezusa.
Za reprezentanco Curaçaa to ni enkraten dogodek. Igralci redno molijo pred treningi in tekmami, po smrti dolgoletnega vratarja Jairzinha Pieterja pa je skupna molitev postala še pomembnejši del njihove reprezentančne kulture.
Letošnje prvenstvo je ponudilo tudi več trenutkov, ko je vera presegla športni rezultat. Eden takšnih je bila skupna molitev nemških in curaçaških nogometašev po koncu medsebojne tekme. Namesto rivalstva so gledalci videli igralce, ki so skupaj pokleknili in se zahvalili Bogu. Takih primerov skupne molitve športnih nasprotnikov je bilo še kar nekaj.
Tudi mehiška reprezentanca je pritegnila veliko pozornosti. Čeprav se je njena pot na prvenstvu končala prej, kot so si navijači želeli, so številni opazili, da so se igralci pred tekmami priporočali Mariji Guadalupski, zavetnici Mehike. Njihova javna pobožnost je na družbenih omrežjih naletela na veliko spoštovanja.
Več kot le nogomet
V športu se pogosto govori o disciplini, vztrajnosti in ekipnem duhu. Letošnje svetovno prvenstvo pa kaže, da za številne igralce obstaja še en pomemben temelj – vera.
Morda prav zato letošnje prvenstvo ni zaznamovano le z vrhunskimi predstavami na igrišču, ampak tudi s številnimi tihimi pričevanji vere – od znamenja križa in skupnih molitev do iskrenih izjav o tem, da je šport sicer pomemben, vendar ne predstavlja celotne človekove identitete.
Mnogi odkrito povedo, da jim največjo oporo predstavljata Bog in molitev. Zdi se mi pomembno in navdihujoče, da tako na največjem nogometnem dogodku ne vidimo le vrhunskih športnikov, temveč tudi može, ki se zavedajo, da njihov talent ni le rezultat trdega dela, ampak tudi dar.
