Mladenič iz Besnice o osebni veri, pomembnosti želje po svetništvu in skupnosti, ki jo je ustvaril
Pri 19 letih ima Tilen Malić za seboj že več oratorijev (10 namreč), kot jih nekateri zberejo v desetletju. Zaključil je četrti letnik tehniške gimnazije v Kranju, enajst let treniral košarko, peto leto sodeluje kot animator, bil je del oratorijev v petih različnih župnijah, v domači župniji pa je tudi oratorijski voditelj. Ob tem je skavt, vodi skupnost Svetniški.si, prihodnje študijsko leto pa bo stopil na novo pot: v prednoviciat pri salezijancih na Rakovniku.
A za vsem tem ni le mladostna zagnanost ali poln urnik dejavnosti. Sam pravi, da ima "otroško vero" – vero, ki je pristna, vesela in zaupljiva. Vedno bolj v njem raste globlja želja: živeti za Jezusa. "Spoznavam, da bolj, kot se Mu izročaš, več dobrega dela v tvojem življenju," pravi.
Kako si spoznal Jezusa in se začel družiti z njim?
Od nekdaj sem bil vzgajan v veri. Spomnim se, da smo pri verouku v liturgičnih zvezkih šteli listke in da sem jih imel vedno največ. Ostali so rekli: "Kako jih imaš toliko?" Jaz pa sem si mislil: "Ne vem, saj samo hodimo k maši." Ne bi rekel, da je moja vera v otroštvu kakor koli "izstopala" iz povprečja.
Nikoli nisem bil tisti "najbolj popularen". Potem sem imel več priložnosti za premišljevanje. Zdi se mi, da zaradi tega stvari niso tako šle mimo mene. Po birmi veri nisem pripisoval večjega pomena, nisem zares vedel, kaj je. Za birmansko darilo sva z bratom konec oktobra 2022 dobila romanje v Assisi, ki se me je zelo dotaknilo.
6. novembra tistega leta pa sem ustvaril Instagram profil Svetniški, torej mi je vera že morala nekaj pomeniti. Bog je imel pri tem res prste vmes. Verjetno je rekel: "Dajmo ti ta profil, če že rad objavljaš, da boš prek tega spoznaval Božjo Besedo." V bistvu sem bral in se o prebranem učil, ne da bi zares vedel, da se učim.
Pozneje sem imel tudi devetdnevnico, ki jo je napisal don Dolindo, v kateri so Jezusove besede njemu: "Čudeže delam sorazmerno s tvojo izročitvijo meni." Bolj ko se mu izročaš, bolj dela čudeže. To zdaj res spoznavam. Ko sem to molil, se tega nisem zavedal, sem se mu pa vseeno včasih izročil in on je delal čudeže v mojem življenju. Bog ob naših problemih kar poskrbi, da je na koncu vse v redu.
Imaš morda kakšno močno izkušnjo ali čudež, ki je nekako potrdil tvojo vero?
Ne vem, ali bi temu dejansko rekel čudež, ampak imel sem zanimivo izkušnjo. Enkrat smo se doma skregali. Bil sem jezen v svoji sobi. Spomnim se, da sem šel iz sobe za 20 ali 30 sekund, ko pa sem se vrnil, je bil na moji mizi križ. Sonce je skozi oblake sijalo naravnost nanj. Ni mi bilo jasno, kaj se dogaja. Tega križa prej nikoli nisem videl, nihče pa ni imel časa vmes priti v mojo sobo, saj sem jo zapustil le za nekaj sekund, in sem ves čas videl, da nihče ni šel vanjo. Še danes ne vem, od kod je prišel tisti križ, o tem pa se doma z nikomer nisem pogovarjal.
Ta isti križ sem imel nekaj časa na omari tako, da ni bil stabilen. Enkrat sem se v sobi o nečem odločal. Vedel sem, da se odločam narobe, in ravno takrat je križ padel na tla. Spet sem si mislil: "Kaj se zdaj dogaja?"
Sicer pa se mi zdi, da je največji čudež vse, kar Bog dela v naših življenjih. Sploh letos, ko je tema oratorija vrednost življenja, spoznavam, da se ne moremo naenkrat pritoževati in zahvaljevati. Če se zahvaljujemo, lahko res opazimo, kako lepo je naše življenje.
Kako si začutil možnost za poklicanost v duhovniški poklic?
O tem sem razmišljal že v drugem letniku gimnazije, ko so mi zaradi profila Svetniški.si rekli, da bi dobro pridigal in bil dober župnik. Bil sem prepričan, da bom duhovnik.
Na duhovnih vajah mi je neki duhovnik rekel, da ne gre kar tako, da moram o tem dobro premisliti. Nekaj časa sem nato ta klic potiskal nazaj, dokler se ni vedno pogosteje pojavljal in se je v meni začel razkol: imeti družino ali služiti Bogu na drugačen način. Vedel sem, da se želim Boga v polnosti držati in gledati po njegovih očeh. Če me kliče v duhovništvo, bom tam gotovo srečen.
Kako se je rodila ideja za Instagram profil Svetniški in zakaj ravno to ime?
Profil na Instagramu sem ustvaril 6. novembra 2022 na avtobusu, ko sem se peljal iz šole domov. Točno vem, kje smo se takrat vozili. Ne vem pa, zakaj sem profil ustvaril. Rad sem pač objavljal fotografije, ki sem jih posnel. Zdaj si mislim, da sem si rekel: "Kaj pa, če naredim profil, na katerem bi objavljal kaj verskega?" Mislim, da je Bog bolj vedel, kaj dela, kot sem to vedel jaz.
Takrat se je profil imenoval Svetnik.si. Pozneje sem ime spremenil, ker so nas v kakšni objavi označili, pa so v resnici želeli označiti slavilno skupino Svetnik, predvsem po koncertu This is the day v Puli. Razmišljal sem, da bi bilo ime Svetniški.si super, ker si želimo biti svetniški. Takrat sem to besedo tudi malo več uporabljal.
Svetniški.si
Zakaj misliš, da mladi danes potrebujejo govor o svetosti?
"Tudi ti si lahko svetnik" je bil naš moto, ki sem ga izbral. Mislim, da nas Bog kliče k svetosti. Namen vsakega Božjega otroka je, da postane svetnik. Zdi se mi, da je najboljša definicija svetnika tisti, ki pride v nebesa. Zato tudi častimo relikvije svetnikov, ker vemo in je prek čudežev nekako potrjeno, da so oni v nebesih. Tudi če nekoga Cerkev ne razglasi za svetnika, pa je v nebesih, je svetnik.
Zdi se mi pomembno, da se mladi zavedamo, da lahko v življenju postajamo svetniki. Ni cene, ki bi bila prevelika, da bi z njo odplačali Jezusovo neskončno ceno odrešenja. Sliši se preprosto, težje pa je to vsak dan uresničevati, seveda.
Kateri svetnik ti je osebno najbližje in zakaj?
Veliko jih je. Izpostavil bi tri.
Sveti don Bosko mi je car, ker ga spoznavam prek oratorija in duhovnih vaj pri salezijancih. Zdi se mi, da se njegova karizma povezuje s tem, kako živim vero. Res se mi zdi, da se lahko z njim poistovetim.
Seveda ne morem pozabiti svetega Karla Akutisa, ki mi je zelo blizu. Imel je kodre, rad je delal z računalniki, tako kot jaz. Imel je spletno stran, jaz imam spletni profil Svetniški.si. Bil sem tudi na njegovi kanonizaciji. Nagovarja me, da je svetništvo med mladimi res mogoče.
Zadnje čase me navdihuje tudi sveta Terezija Deteta Jezusa in njena majhna pot svetosti. Uči me, da ni pomembno, kako velike stvari delaš. Tudi če delaš majhne stvari, a jih delaš z ljubeznijo, lahko na tak način v vsakdanu postajaš svetnik.
Kako govoriti o Bogu na Instagramu, ne da bi izpadlo narejeno ali prisiljeno?
Zdi se mi, da svojim napotkom o tem nisem sledil, pa jih bom vseeno navedel.
Najbolje se mi zdi poslušati Svetega Duha, ki govori po naši vesti. Dobro je tudi raziskovati, ker ne vemo vsega. Ko imamo obdobje velike gorečnosti, se nam zdi, kot da vse vemo. Če premislimo, pa ugotovimo, da v resnici ne vemo veliko. Včasih pomaga že to, da malo raziščemo vsebino in tako morda vidimo, ali bi jo bilo dobro objaviti. Nujno je tudi prebiranje Božje besede, da se dovolimo preoblikovati Božjemu pogledu na svet.
Tudi objava je lahko dejanje ljubezni. Objavljamo zato, da duše obrnemo k Bogu, zato je nujno zavedanje, da ne potrebujemo potrditve drugih. Sam sem bil včasih razočaran, če je kakšna objava dobila malo všečkov.
Včasih se je dobro tudi nekoliko umakniti, iti v puščavo in se vprašati o smislu svoje vere. Moramo se opominjati, zakaj sploh objavljamo, da to ne postane zgolj rutina. Božja prisotnost nam ne sme postati nekaj navadnega.
