Starši, shranite si ta članek za vse tiste trenutke, ko vas razjeda skrb, kje je vaš otrok
Starši že nekoliko starejših otrok gotovo poznate ta občutek. Pogledate na telefon. Nič. Čez nekaj minut ga znova preverite, prepričani, da ste morali preslišali znano vibriranje ali zvok ob prejetem sporočilu. Še vedno nič. V vas se mešajo razočaranje, nejevolja in vse bolj nadležen občutek strahu.
Seveda nam razum govori, da obstaja dober razlog, zakaj je naše sporočilo ostalo neprebrano. Morda je vaš najstnik zunaj s prijatelji in je povsem pozabil, da ima starše, na katere bi moral pomisliti. Morda vaš študent potuje ali pa ima vaš odrasel otrok preprosto v mislih druge stvari. Čeprav veste, da obstaja veliko povsem nedolžnih razlogov, vaše misli hitro zaidejo k najslabšim možnim scenarijem.
Pravzaprav je to eden od nenavadnih izzivov sodobnega starševstva. Generacijo prej so bili starši zaskrbljeni, dokler niso zaslišali odpiranja vhodnih vrat. Danes nas skrbi, ker vemo, da imajo naši otroci telefon skoraj vedno pri sebi, zato nas vsako neodgovorjeno sporočilo še nekoliko bolj vznemiri.
Kaj torej storiti, ko je pozno zvečer – kot je običajno v takšnih primerih – in je vaša tesnoba še večja? Nekaj tolažbe ponuja Sveto pismo. Nežno nas opominja, da je Bog ob njih tudi takrat, ko sami ne moremo biti.
"Ne bo pustil, da bi tvoja noga omahovala, tvoj varuh ne bo dremal. Glej, ne dremlje, ne spi, Izraelov varuh." (Ps 121,3-4)
Le malo svetopisemskih vrstic lahko zaskrbljenim staršem prinese več tolažbe kot te besede. Medtem ko mi vsakih nekaj minut preverjamo telefon, Bog ves čas bdi nad našimi otroki. Njegova skrb nikoli ne opeša. Ne glede na to, ali se vaš otrok pozno ponoči vozi domov, študira v tujini ali pa je preprosto pozabil napolniti telefon, ni nikoli zunaj dosega Njegovega ljubečega pogleda.
"Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu." (Flp 4,6-7)
Sveti Pavel nam ne pravi, da je skrb za druge nekaj napačnega. Kaže nam, kam naj svoje skrbi usmerimo. Namesto da dovolimo svojim mislim, da z vsako minuto tonejo vse globlje v zaskrbljenost, lahko svoje skrbi v tišini izročimo Bogu in mu zaupamo, da bo paniko nadomestil z globljim mirom, še preden bomo prebrali težko pričakovano sporočilo.
"Ne boj se, saj sem s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog." (Iz 41,10)
Starši dolga leta poskušamo zaščititi svoje otroke. Toda prej ali slej se odpravijo po poteh, na katerih jih ne moremo več ves čas spremljati. Prav takrat postane ta obljuba še posebej dragocena. Bog gre tja, kamor mi ne moremo. Njegove navzočnosti ne omejujejo časovni pasovi, razdalje ali slabo mobilno omrežje.
"Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas." (1 Pt 5,7)
Apostol Peter ne pravi, da ne bomo imeli skrbi. Preprosto nam pove, kaj naj z njimi storimo. Vsaka tesnobna misel zaradi telefona, ki ostaja nem, zamujenega leta ali neodgovorjenega sporočila lahko postane kratka molitev, izročena Bogu, ki ne skrbi le za naše otroke, ampak tudi za nas, starše.
"Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj. Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze." (Prg 3,5-6)
Čakanje na odgovor nas pogosto opomni, kako malo nadzora imamo v resnici. Nikogar ne moremo prisiliti, da bi odgovoril na sporočilo, prav tako kot ne moremo zgladiti vseh izzivov na poti svojih otrok. Zaupanje ne izbriše naših skrbi, ampak njihovo breme nežno prestavi z naših ramen na Boga.
Prej ali slej bo verjetno prispelo opravičujoče otrokovo sporočilo s pojasnilom, da je spal, bil na sestanku, ni imel omrežja ali pa preprosto ni opazil vašega sporočila.
In če ste starš, se boste verjetno nasmehnili, malce zavili z očmi in si potihem obljubili, da vas naslednjič ne bo tako skrbelo. Seveda le do naslednjega sporočila, na katerega verjetn ne boste dobili odgovora. ;)
