O slovenski aplikaciji, ki poišče svete maše, z mladeničem, ki jo je razvil
Andraž Maier je mož in bodoči oče, po izobrazbi matematik, poklicno pa etični heker blockchain protokolov – varnostni strokovnjak, ki z vdori v omrežja odkriva varnostne luknje, preden jih izkoristijo zlonamerni akterji. V prostem času se rad izobražuje, poučuje verouk v župniji Dobrepolje – Videm, tokrat pa ga spoznajmo kot razvijalca aplikacije Poišči mašo.
Od kod ideja o aplikaciji, ki išče, kje in kdaj so svete maše?
Moj otroški cilj je bil, da bi se akademsko ukvarjal z matematiko, po prvem letu doktorata pa sem ugotovil, da to ni združljivo z željo po družini, zato sem doktorat opustil in se zaposlil v programerskem podjetju. Na začetku sem bil malo zadaj, zato sem veliko vadil stvari, ki sem se jih naučil v službi. Hotel sem si zadati uporaben cilj. Nekje sem prebral, da v Italiji obstaja aplikacija za iskanje maš, ki pa mi ni bila preveč všeč. Odločil sem se, da jo za Slovenijo naredim sam.
Kako je aplikacija nastajala?
Aplikacijo sem začel razvijati pred letom in pol. Najprej naj bi maše vanjo vnašali prostovoljci, a to ni delovalo in sem projekt skoraj opustil. V zadnjem letu pa je prišlo do velikega napredka v tehnologiji umetne inteligence in poskusil sem jo uporabiti v aplikaciji. Uspelo mi je narediti delujoč in cenovno sprejemljiv prototip, ki sem ga uporabil za ljubljansko nadškofijo.
Kakšna je pri zbiranju podatkov o mašah vloga umetne inteligence?
Oznanila vsake župnije (razen tistih, ki jih objavljajo na Facebooku) programsko prenesem na strežnik, kjer preverim, da so aktualna. Če so, jih pošljem umetni inteligenci, ki mi vrne seznam maš. Te nato vnesem v aplikacijo. Umetna inteligenca torej prebere in razume različne formate oznanil.
Na podružnicah so maše redko, podatki o njih pa pomembni – za romarski izlet na kak hribček … Kako lovite podatke o njih?
V aplikacijo so vnesene vse cerkve in kapele, kjer se v ljubljanski nadškofiji darujejo svete maše, tako da umetna inteligenca v oznanilih razume, da maša ne bo v župnijski cerkvi. Aplikacija ima za verodostojna samo oznanila po dnevih, v katerih so jasno zapisane izjeme, recimo maše na podružnicah. Posledično so v aplikaciji objavljene samo maše, za katere so oznanila že objavljena.
Je že kaj odziva javnosti? Ali kdo prijavi napačno oz. manjkajočo mašo?
Ja, zanimanje je veliko večje, kot sem pričakoval. Prijav je kar nekaj, razen ene sicer ne zaradi napak, pač pa zaradi predlogov o izboljšavah. Pravzaprav je prišlo do nerodne situacije: trenutno za oddajo sporočila ni potreben kontakt, tako da ne morem odgovoriti tem, ki so podali smiseln predlog za izboljšavo, a ta zaradi tehničnih omejitev aplikacije ni mogoča.
Kakšni so načrti za prihodnost? Morda pokriti še ostale dele Slovenije?
Trenutno so pred menoj trije cilji. Prvič, popraviti manjše napake in izboljšati avtomatske procese, ki skrbijo in me obveščajo, da aplikacija deluje pravilno. Drugič, sistematično preveriti, ali vnašanje maš deluje pravilno. Ob zadnjem preverjanju je bila natančnost 98-odstotna.
Tukaj lovim tanko mejo, saj močnejši modeli umetne inteligence pomenijo večjo natančnost, a tudi večji strošek. Tretji cilj pa je seveda, da bi aplikacija pokrivala tudi druge slovenske škofije. Ker pričakujem otroka, ne bom imel več toliko časa za razvoj aplikacije. Poskusil bom razširiti ekipo.
Kako torej lahko pomagamo, če želimo, da bi aplikacija res živela?
Pomembno se mi zdi poudariti namen aplikacije: da bi se lažje udeležili svete maše, ki je središče naše vere in zaklad milosti. Želim si, da ob gradnji sredstva ne bi pozabili na cilj. Bom pa zelo vesel vsake pomoči. Prvi korak je, da informacijo o obstoju aplikacije delite naprej in da mi sporočite morebitne napake.
Če si kdo lahko privošči, me lahko podpre tudi finančno, čeprav bi vašo pozornost raje preusmeril na Komendo in druge kraje, ki jih je zadelo nedavno neurje. Nisem še naštudiral, kako pravilno sprejeti finančni dar glede davčnih in drugih obveznosti ...
Morebiten dar bo porabljen za financiranje delovanja aplikacije ali orodij ekipe, moje delo je in bo prostovoljno. Tretji način pa je, da se pridružite ekipi kot razvijalec, za kar je potrebno znanje programiranja, ali kot preizkuševalec in zbiralec informacij, kar še bolj potrebujem. Za to pa ni potrebno nobeno predznanje.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
