Namesto da bi prosti čas preživljal le z vrstniki, 12-letni Brazilec Samuel Hoffmann vsako soboto obišče bolnišnico, kjer z glasbo, molitvijo in ročno izdelanimi rožnimi venci prinaša upanje otrokom, ki se borijo z boleznijo
Po bolnišničnih hodnikih hodi s kitaro in rožnim vencem v rokah. Samuel Hoffmann prinaša žarek svetlobe otrokom, ki se zdravijo v bolnišnici. Čeprav ima komaj 12 let, ta mladi Brazilec iz mesta Brusque v zvezni državi Santa Catarina del svojega prostega časa namenja obiskovanju bolnikov. Z njimi poje, moli in jim podarja rožne vence, ki jih izdela sam.
Njegovo preprosto poslanstvo danes navdihuje ljudi daleč onkraj bolnišničnih zidov. "Vse se je začelo, ko sem imel devet let," pripoveduje Samuel. Takrat ga je sestra Terezinha, redovnica, ki skrbi za bolnike, povabila, naj jo spremlja na pediatrični oddelek bolnišnice.
Samuel je privolil in s seboj prinesel kitaro. "Na začetku sem otrokom igral in pel. Potem pa sem jim želel pustiti še nekaj, kar bi jih spominjalo na molitev, se spominja.
Najprej je začel izdelovati majhne zapestnice, kmalu pa je dobil novo zamisel – izdelovanje rožnih vencev. Sprva jih je izdeloval iz pisanih kroglic. Nekega dne pa mu je znanec prinesel semena rastline, ki jo v Braziliji poznajo pod imenom "Marijine solze". Samuel jih je posadil na domačem vrtu, jih vzgojil in začel iz njihovih semen izdelovati rožne vence.
"Za en rožni venec potrebujem približno deset minut," pove preprosto.
"To razsvetli njihov dan ... in tudi mojega"
Samuel skuša obiskati bolnišnico vsako soboto zjutraj, postopoma pa se je njegovi plemeniti gesti pridružilo več prijateljev: "Najprej sem povabil enega prijatelja, potem še drugega, dokler se nas ni zbralo že sedem."
Skupaj obiskujejo mlade bolnike, jim igrajo, pojejo in podarjajo ročno izdelane rožne vence. Ne obiskujejo le otrok, ampak tudi odrasle bolnike.
Za Samuela so ta srečanja postala prava življenjska šola: "Ko bolnim ljudem prinesem pesem in rožni venec, jim polepšam dan. In tudi moj dan postane lepši. To me osrečuje," pravi.
Z leti je spoznal, kako močno lahko na človeka vpliva tako preprosto darilo. "Pred več kot dvema mesecema smo nekemu bolniku podarili rožni venec. Pred kratkim je po maši do mene prišla neka gospa in mi povedala, da je ta rožni venec v njem prebudil vprašanja o veri." Povedala mu je tudi, da je gospod, ki je bil prej ateist, začel razmišljati o krstu. "To se me je zelo dotaknilo," priznava Samuel.
Vera, ki se je rodila ob rožnem vencu
Če danes toliko časa namenja bolnim, je to predvsem zaradi vere, ki je globoko zakoreninjena v njegovem življenju že od nekdaj. Njegova pot vere se je začela ob babici: "Kot otrok sem vsak večer hodil k babici molit rožni venec. Tam se je začela moja pot vere."
Rodil se je materi katoličanki in očetu luteranu. Mama je obiskovala katoliško cerkev, Samuel pa je pogosto spremljal očeta v luteransko cerkev. Toda molitev rožnega venca je postopoma spremenila življenje njihove družine.
"Ko sem začel moliti rožni venec, sem svojo družino pripeljal do spreobrnjenja." Ta duhovna pot je namreč pozneje njegove starše spodbudila, da so se poročili v Katoliški cerkvi.
Samuel je danes ministrant in član glasbene skupine v svoji župniji. Čeprav utrinke svojih obiskov pri bolnikih deli tudi na družbenih omrežjih, kjer njegovi videi ganejo številne ljudi, poudarja, da nikoli ni iskal prepoznavnosti.
"Bog mi je zaupal to poslanstvo. Nisem pričakoval, da bo doseglo toliko ljudi. To delam iz ljubezni do drugih."
Nikoli nisi premlad, da bi služil drugim
Tako kot vsi otroci njegove starosti se tudi Samuel rad igra in preživlja prosti čas s prijatelji. Toda del svojega časa namenja tudi drugim. "Otrok ali najstnik lahko počne vse, kar počnejo njegovi vrstniki, obenem pa dela dobro in se ne pusti zapeljati slabim stvarem. Čas, ki ga namenim igri, namenim tudi obiskom v bolnišnici."
Ko je nameraval začeti obiskovati bolne otroke, je njegova mama menila, da je še premajhen. "Vztrajal sem in na koncu je privolila," se nasmehne. Prepričan je, da lahko prav otroci na poseben način dosežejo druge otroke.
"Ko otrok obišče drugega bolnega otroka, ga lahko razveseli še bolj kot odrasel, ker vidi nekoga, ki mu je podoben in je ob njem."
Samuel pravi, da so ga ti obiski naučili predvsem hvaležnosti. "Preveč se pritožujemo. Pogosto tarnamo zaradi majhnih bolečin, a se moramo opomniti, da obstajajo ljudje, ki živijo v veliko težjih okoliščinah."
Zanj so obiski bolnih predvsem način, kako deli upanje, ki ga sam črpa iz molitve. S svojimi unikatnimi rožnimi venci in obiski želi drugim posredovati zaupanje v Devico Marijo, ki ga spremlja vsak dan. "Vedno molite rožni venec. Ne pozabite, da imate mamo v nebesih. Karkoli doživljate, se zatekajte k Mariji," sklene Samuel.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie.
