Rebeka Duščak je pri devetnajstih letih že dvakrat osvojila naslov svetovne prvakinje v ju-jitsuju. Toda ob srečanju z njo postane jasno, da je šport le del veliko širše zgodbe. Zgodbe o veri, družini, hvaležnosti in pogumu, da svoje življenje zaupaš Bogu
Na prvi pogled je Rebeka Duščak mlada športnica z izjemnim življenjepisom. Dvakratna svetovna prvakinja v ju-jitsuju, uspešna dijakinja Škofijske klasične gimnazije, pevka v zboru, skavtinja in animatorka na oratorijih. Toda za medaljami se skriva mlada žena, ki svojo identiteto gradi na povsem drugačnih temeljih, kot jih danes pogosto ponuja svet. Ko govori o uspehu, skoraj vedno najprej omeni ljudi, vero in družino.
Sestre in bratje kot neizmerna opora
Borilni športi so v njeno življenje prišli po zaslugi mame, ki je v mladosti trenirala karate. Prvi koraki niso bili lahki: "Na začetku mi ni bilo preveč všeč, saj sem morala delati prevale, ki sem se jih bala. Sčasoma pa so prav treningi postali prostor, kjer je rasla samozavest. Pozneje sem se začela vse bolj sproščati in preizkušati te hude mete, s tem sem pridobivala samozavest."
Veliko vlogo je imela tudi družina. S tremi sestrami in mlajšim bratom so drug drugega spodbujali, doma pa nikoli ni manjkalo energije.
Danes se z nasmehom spominja tudi navijanja na tekmovanjih: "Ker smo sedemčlanska družina, sem lahko vedno računala, da bo imela naša tribuna najglasnejše navijanje."
Naslov svetovne prvakinje je rezultat let odrekanja. Treningi, zgodnje vstajanje in nenehno usklajevanje šole s športom so bili del vsakdana.
Ko je drugič osvojila svetovni naslov, pa je doživela pomembno spoznanje. "Dokler ne dosežeš tega mejnika, se ti zdi to nekaj norega, nekaj nepredstavljivega. Ko pa to dosežeš, je seveda prisotno veselje, ampak hkrati ugotoviš, da obstajajo še veliko boljše stvari."
Rebeke ne najdete samo v telovadnici
Čeprav trenira dva zahtevna borilna športa, njen vsakdan ni bil nikoli omejen samo na telovadnico. Pela je v dekliškem zboru sv. Stanislava, igrala v orkestru, bila aktivna pri skavtih in na oratorijih. "To ti da možnost za odkrivanje novih poti zunaj športa, da se ne omejiš samo na eno stvar," pravi.
Delo z otroki jo še posebej bogati: "Z vsakega oratorija pridem čisto utrujena, ampak res napolnjena s hvaležnostjo." Ob otrocih vedno znova odkriva iskrenost, veselje in preprostost, ki jih odrasli pogosto izgubimo.
Pomemben del njene zgodbe je tudi vera. O njej ne govori kot o dodatku življenju, temveč kot o prostoru, kjer najde mir. To se je posebej pokazalo ob poškodbi, zaradi katere je morala začasno prekiniti tekmovanja.
"Ko sem se poškodovala in vedela, da ne bom mogla početi stvari, ki so mi ogromno pomenile, sem v tem našla svoj mir in moč, da nisem obupala. Vera je bila z mano na vsakem koraku, pri vsaki zmagi in porazu in skoznjo sem se naučila rasti."
Njena vera živi tudi v drobnih trenutkih: pri maši, ob petju, pri skavtskem ognju, v prijateljstvu in v srečanjih z otroki, ki se je spomnijo z oratorija. Zanjo Bog ni oddaljena ideja, ampak spremljevalec vsakdanjega življenja.
Cilj ni olimpijska medalja, ampak družina
Ko pogovor nanese na prihodnost, njen odgovor preseneti. Večina bi kot največjo željo pričakovala olimpijsko zlato. Rebeka pa brez oklevanja pove: "Definitivno biti mama z veliko družino. Stranski cilj je sicer postati olimpijska prvakinja." Nato doda še željo, da bi našla moža, "... ki me bo imel tako rad, kot ima moj ati mojo mami," ter da bi skupaj ustvarila dom, v katerem bodo otroci odraščali v veri in ljubezni.
V času, ko se uspeh pogosto meri z dosežki, sledilci in priznanji, je takšno razmišljanje skoraj uporniško. A prav zato je njeno pričevanje tako sveže. Ne zanika vrednosti športa, ampak pokaže, da človekova poklicanost vedno presega pokal ali medaljo.
Mlade spodbuja, naj ne živijo v strahu pred neuspehom. "Ne se bati preizkušati novih stvari, tudi če se zdi, da nimajo smisla ... Več kot boste poskusili, bolj si boste razširili obzorja."
In zaključi z mislijo, ki povzema njeno življenjsko držo: "Ob vsem tem pa ne pozabite zaupati Gospodu, ker on ve, kaj vam je namenjeno ... Ne bojte se mu prepustiti in odkrivati novih poti v življenju."
