Poletne počitnice vsako leto prinesejo tudi iskanje dejavnosti, s katerimi želimo preprečiti, da bi se otroci dolgočasili. Toda ali je res slabo, če jim je kdaj dolgčas?
Medtem ko marsikdo še pospravlja šolske knjige minulega šolskega leta, starše skrbi, kako preprečiti, da bi se njihovi otroci dolgočasili. Za številne starše se vsakodnevna rutina sicer nadaljuje enako kot prej, pogosto so med počitnicami celo bolj obremenjeni. Kljub temu je poletje lahko tudi priložnost za skupno preživljanje časa in spodbujanje otroške ustvarjalnosti.
Zato začnejo starši iskati poletne tečaje in tabore ter načrtovati dnevne urnike in čas, namenjen uporabi zaslonov. Otroci namreč nestrpno pričakujejo, da bodo lahko več časa preživeli na tablicah ali igrali videoigre s prijatelji. Vse to počnemo zato, da se otroci ne bi dolgočasili in da bi bilo doma nekoliko lažje.
Kaj se pravzaprav dogaja v otrokovih možganih, ko mu je dolgčas?
Živimo v času takojšnjega zadovoljstva. Takoj, ko otrok reče: "Dolgčas mi je," je sodoben odziv pogosto ta, da mu prižgemo zaslon ali predlagamo organizirano igro. Vendar razvojna psihologija opozarja, da s tem morda delamo napako.
Dr. Vanessa Musoff z inštituta Child Mind Institute poudarja, da je "dolgčas odličen način za učenje uravnavanja čustev". Otroka prisili, da sam načrtuje, organizira pripomočke in rešuje težave. Kadar zapolnimo vsak prost trenutek poletja, mu odvzamemo rodovitno okolje, v katerem bi lahko začela rasti njegova samostojnost.
Kako obvladovati otroški dolgčas?
Predstavljamo vam preprost vodnik, ki ga lahko uporabite v trenutkih, ko bo otrok prišel do vas in rekel: "Dolgčas mi je." Tako vam ne bo treba obupati ali mu dovoliti, da več ur preživi ob videoigrah. To so nasveti strokovnjakov:
1Pravilo 20 minut
Ko se otrok pritožuje, da mu je dolgčas, njegova nejevolja običajno traja približno od 15 do 20 minut. Če se starši uprejo skušnjavi, da bi mu takoj ponudili zaslon ali organizirano igro, bo otrok prestopil "prag dolgčasa" in si začel sam izmišljati dejavnosti.
Dr. Michael Rich poudarja, da "lahko starši svoje otroke učijo in jim z lastnim zgledom pokažejo, da je povsem v redu, če nimajo vedno določenega urnika. Tako se ne bodo naučili le prenašati navidezne praznine, temveč bodo v njej začeli tudi uživati. Prav iz tega se rojevata ustvarjalnost in inovativnost."
2Kozarec skritih idej
Supaj ustvarite kozarec z listki papirja, ki vsebujejo nestrukturirane naloge (npr. "Nariši svojega najljubšega superjunaka"; "Zgradi trdnjavo s tremi stoli in rjuho"; "Izumi skrivno kodo"; "Poišči skriti zaklad na vrtu ali doma"; "Zgradi vesoljsko ladjo iz kartonskih škatel"; "Naslikaj umetniško delo z rokami in nogami" in številne druge dejavnosti).
3Manj igrač, s katerimi se lahko igrajo le na en način
Spodbujajte uporabo materialov, ki jih je mogoče uporabiti na različne načine, na primer kartonskih škatel, blaga, osnovnih lego kock in predmetov iz narave. Takšni materiali so primernejši od igrač, ki imajo samo eno določeno funkcijo.
Uredite lahko tudi ustvarjalni kotiček in vanj dodate flomastre, nalepke, barvne liste ter druge pripomočke za okraševanje, risanje in ustvarjanje. Presenečeni boste nad domišljijo svojih otrok.
Poletje, namenjeno bivanju, ne le dejavnostim
Če otrokom podarimo poletje z resničnim prostim časom, jih učimo, da njihova vrednost ni odvisna od tega, kako zaposleni so, temveč od tega, kdo so. Ob tem se učijo večje potrpežljivosti, razvijajo strpnost do neprijetnih občutkov ter cenijo kakovosten čas z družino in prijatelji. Hkrati njihovi možgani dobijo prostor za raziskovanje, ustvarjanje, izmišljanje in razvijanje novih zamisli.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in uredil Lovro Kavčič.
