Učimo se sprejemati vsak dan takšen, kot je
Julij je mesec, ki ga pogosto povezujemo s soncem, morjem in oddihom. Vendar nas vreme vedno znova opominja, da se življenje ne ravna po naših pričakovanjih. Včasih nas razveseli s sončnimi dnevi, drugič preseneti z neurji ali neznosno vročino.
Tako kot vremena tudi življenja ne moremo povsem načrtovati, saj vsak dan prinaša svoje izzive.
Prav zato se lahko ta mesec učimo sprejemati vsak dan takšen, kot je. Ne gre le za odnos do vremena, ampak za držo do življenja. Psalmist nas spodbuja: "Če zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src" (Ps 95,8). Vsak dan smo povabljeni, da prisluhnemo življenju, Bogu, bližnjim in sebi.
Stopiti iz ustaljenega ritma
Za mnoge je julij čas dopusta. Ta beseda je povezana z glagolom dopustiti, torej dovoliti, pustiti, omogočiti. Dopust je zato čas, ko nam je "dopuščeno" stopiti iz ustaljenega ritma, se odmakniti od vsakodnevnih obveznosti in pritiskov ter se za trenutek ustaviti. Ni le odsotnost od dela, ampak priložnost, da naredimo nekaj dobrega za telo, dušo in duha.
Za pravi počitek ni nujno, da odpotujemo daleč. Tudi domači kraji, sprehodi v naravi, obisk sorodnikov ali preprost skupen obrok lahko postanejo prostor oddiha.
To so priložnosti tudi za družinske obrede. Počitnice niso pomembne samo zaradi krajev, ki jih obiščemo, ampak zaradi trenutkov, ki jih skupaj doživimo. Jutranja kava na balkonu, skupen zajtrk, večerni sprehod, molitev pred potjo, obisk starejših sorodnikov, nedeljsko kosilo, družabne igre – vse to so posebni obredi, ki družino povezujejo in ji dajejo občutek varnosti. Otroke in odrasle osrečuje doživetje "biti skupaj", si vzeti čas za drugega.
Dovoliti si svobodo nepopolnosti
Julij radi povezujemo s svobodo. Končno smo prosti dela in ni nam treba gledati na uro. Toda velikokrat se tudi na počitnicah ne znamo ali ne moremo zares sprostiti. Še vedno hitimo od ene izbire k drugi, primerjamo, ocenjujemo in presojamo. Namesto da bi uživali, se sprašujemo: je naša izbira dobra, smo dovolj doživeli. Tako se nam lahko zgodi, da počitnic ne doživimo kot dar. Resnično si bomo oddahnili, se osvobodili, če bomo zadovoljni z izbranim, brez razmišljanja: kaj če bi … Ni potrebe, da bi bilo vse popolno.
Prav posebna "ozimnica"
Mesec julij nas vabi k umetnosti preprostega bivanja in k življenju v harmoniji s samim seboj. V tem času smo lahko podobni mišku Frideriku iz zgodbe Lea Lionnija. Ko druge poljske miši poleti zbirajo zrnje, orehe, pšenico in slamo, se zdi, da Friderik ne dela nič koristnega. A sam pravi: "Saj delam. Zbiram sončne žarke za mrzle, temne zimske dni. /.../ Zbiram barve, kajti zima je siva." Ko pride zima, miške zebe in so brez veselja. Takrat pa Friderik s svojimi zgodbami in spomini na poletje, sončne žarke in barve prezeblim miškam ogreva srca.
Bodimo podobni mišku Frideriku in si napolnimo srca s sončnimi trenutki in poletnimi barvami. Shranimo vase toplino pogovorov, lepoto narave, bližino ljudi in mir, ki ga prinaša počitek. Ko bodo dnevi krajši in temnejši, bomo lahko iz teh spominov vedno znova črpali moč in notranje sonce, ki nas bo spremljalo skozi vse leto.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
