Pojdi na glavno vsebino

S starodobnimi traktorji v Vatikan s prav posebnim namenom

4 min branja
Ursus 912 z 1985 roku. Zdjęcie poglądowe

Avtor: Marciniak Jarosław | CC BY 3.0

Ursus 912 z 1985 roku. Zdjęcie poglądowe

Enajst romarjev se je s starodobnimi traktorji odpravilo na pot proti Vatikanu, da bi pomagali šestletni deklici Lauri

TODO MESSAGE :

Laura Piechota, deklica iz kraja Stare Siołkowice na Poljskem, se bori z redkim nevrološkim obolenjem – Rettovim sindromom. Skupina enajstih ljudi se je zato s starodobnimi traktorji odpravila na pot proti Vatikanu, da bi ji pomagali zbrati sredstva za zdravljenje in rehabilitacijo, kar nujno potrebuje.

V osmih dneh so člani Društva popotnikov s traktorji prevozili več kot 1.700 kilometrov skozi Češko, Avstrijo, Slovenijo in Italijo. Njihova vozila, večinoma izdelana v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, so na poti pritegnila številne poglede.

Začelo se je kot šala

Kot pripoveduje soorganizator odprave Jakub Mastalerz, se je vse skupaj začelo z na videz neuresničljivim predlogom.

"Nekoč smo se poigravali z idejo, da bi se s traktorji odpravili v Vatikan. Takrat nihče ni verjel, da bo ta drzni načrt nekoč postal resničnost. Toda ideja je rasla, dozorevala in naposled je prišel trenutek, ko smo jo uresničili."

Na odpravo so se pripravljali skoraj sedem mesecev, sodelovalo pa je 24 ljudi.

"Večina sodelujočih preprosto obožuje stare traktorje in veliko časa namenja njihovi obnovi. Jaz pa z kmetijstvom nimam veliko skupnega – sem vojak," pove Mastalerz.

Alpe, 43 stopinj in okvare že prvi dan

Pot ni bila lahka. Starodobni traktorji znamk Ursus, Fendt Farmer, Massey Ferguson in Mercedes MB niso smeli voziti po avtocestah, zato je kolona potovala po lokalnih cestah. V Alpah so premagovali vzpone z naklonom do 18 odstotkov, spremljale pa so jih temperature, ki so dosegle kar 43 stopinj Celzija.

Tehnične težave so se pojavile že pred odhodom. Čez noč so morali zamenjati injektorje, kmalu po začetku poti pa se je poškodoval še hladilnik enega izmed traktorjev. Organizatorji so bili na to pripravljeni.

"S seboj smo imeli toliko rezervnih delov, da smo se šalili, da bi iz njih lahko sestavili še dvanajsti traktor. Pričakovali smo precej več okvar, a nas je oprema prijetno presenetila," pravi Mastalerz.

Evropa jim je odprla vrata

Nenavadna kolona starodobnih traktorjev je vzbujala veliko zanimanja. Ljudje so ustavljali avtomobile, fotografirali vozila in spraševali, kam so namenjeni poljski romarji.

Posebej ganljiva so bila srečanja s Poljaki, ki živijo v Italiji: "Gostila nas je družina, ki tam živi že dvajset let. Pripravili so sprejem, na katerega je prišlo veliko Poljakov iz okolice. Bilo je zelo čustveno. Spoznali smo čudovite ljudi."

Gostitelji niso želeli nobenega plačila za gostoljubje, romarji pa so se odločili prispevati simbolični znesek. Celoten zbrani denar so nato podarili v sklad za Laurino zdravljenje: "Neverjetno je, kako lahko majhno dejanje dobrote spodbudi nova dobra dela," dodaja Mastalerz.

Do Vatikana, a ne s traktorji

Popotniki so na koncu prispeli v Rim. Zaradi uradnih omejitev pa starodobni traktorji niso smeli zapeljati niti v središče mesta niti na območje Trga svetega Petra. Ustavili so se pri Poljski hiši svetega Janeza Pavla II.

Tudi načrtovano srečanje s papežem Leonom XIV. ni potekalo povsem po načrtih. Ob pomoči poljskega veleposlaništva pri Svetem sedežu se je avdience pri svetem očetu lahko udeležil le del odprave, medtem ko so ostali ta čas poromali v Monte Cassino.

"Seveda smo bili nekoliko razočarani, vendar smo vedeli, da na to nismo mogli vplivati. To je izkušnja, iz katere se bomo nekaj naučili za prihodnjič," priznava organizator.

Najpomembnejši cilj ostaja pomoč Lauri

V času odprave so zbirali sredstva za Laurino zdravljenje. V dobrodelne skrinjice so ljudje prispevali približno 1.190 ameriških dolarjev, prek spletne zbiralne akcije pa še okoli 2.600 dolarjev, kar skupaj znaša nekaj več kot 3.300 evrov.

Čeprav je to le majhen del potrebnega zneska – genska terapija stane več kot dva milijona dolarjev –, organizatorji verjamejo, da vsak prispevek šteje: "Vsak prispevek je majhen korak, ki Lauro približa njenemu cilju. Veseli smo, da smo lahko naredili nekaj teh korakov. Naša podpora pa se s tem romanjem nikakor ne končuje," sklene Jakub Mastalerz.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie.