Pomislil je: "Zakaj ne bi tega doživeli tudi drugi očetje?"
V času, ko pogosto poslušamo, da staršem primanjkuje časa za otroke, zgodba Kharija Arnolda iz ameriške Atlante kaže, da lahko že ena preprosta navada spremeni življenje številnih družin.
Ko je bila njegova hči Ariah stara štiri mesece, jo je prvič odpeljal v knjižnico, saj so bile knjige že od otroštva pomemben del njegovega življenja. Nato sta knjižnico obiskala več tednov zapored. Sprva je šlo le za tedenski izlet očeta in hčere, kmalu pa je ugotovil, da skupno branje prinaša veliko več kot le spoznavanje novih zgodb.
Več kot le knjige
Arnold je po več mesecih opazil, kako njegova hči napreduje pri govoru in razumevanju jezika. Še bolj kot razvoj besednega zaklada pa ga je presenetilo nekaj drugega – občutek bližine, ki se je med njima ustvarjal med branjem.
Prav ta izkušnja ga je spodbudila, da je pomislil: zakaj ne bi tega doživeli tudi drugi očetje?
Leta 2024 je ustanovil neprofitno organizacijo The Library Dads in na prvo srečanje povabil nekaj prijateljev. Prišlo je le nekaj očetov z otroki. Takrat si ni nihče predstavljal, kako hitro bo organizacija zrasla.
Knjižnica kot prostor za očete
Danes se na rednih srečanjih v knjižnicah po širšem območju Atlante zbira na desetine očetov s svojimi otroki. Skupaj poslušajo pravljice, pojejo, se igrajo, ustvarjajo in predvsem preživljajo čas drug z drugim.
Kot je poročal medij People, srečanja niso namenjena le spodbujanju branja, ampak tudi ustvarjanju skupnosti, v kateri si očetje med seboj stojijo ob strani, si izmenjujejo izkušnje in drug drugega spodbujajo pri starševstvu.
Organizacija svoje poslanstvo povzema v treh besedah: povezanost, knjige in bratstvo (bonding, books and brotherhood).
"Ne le za otroke"
Arnold je povedal, da ob začetku očetovstva ni našel prostora, kjer bi se očetje lahko povezovali med seboj. Prav zato želi, da srečanja niso namenjena le otrokom, ampak tudi odraslim.
Danes poleg knjižničnih druženj organizirajo še delavnice, športna srečanja in pogovorne večere za očete. V prihodnje želijo odpirati tudi teme, kot so stres, izgorelost, usklajevanje družinskega in poklicnega življenja ter finančna pismenost.
"Otroci vidijo, da so očetje prisotni"
Na srečanjih nastajajo tudi nova prijateljstva.
Derrick Lampkin, ki se jih udeležuje že približno leto dni, pravi, da prihajajo predvsem zato, ker želi svojim otrokom dati pomembno sporočilo. "Moji fantje vidijo, da očetje pridejo. Da so prisotni. In da obstaja dobra skupnost."
Podoben vtis je dobil tudi Kassell Scott, ki se je dogodka udeležil prvič. "Odprlo mi je oči. Navdihujoče je bilo videti toliko očetov, ki so res vključeni v življenje svojih otrok."
Ena knjiga lahko spremeni veliko več, kot si mislimo
V enem izmed pogovorov je Arnold razkril še zanimivo podrobnost. Ko je bila njegova hči stara leto in pol, je po njegovih besedah uporabljala okoli 250 besed – precej več, kot je običajno za to starost. Prepričan je, da je k temu pomembno prispevalo vsakodnevno glasno branje. A sam poudarja, da največji uspeh projekta niso številke.
Od prvega srečanja je pobuda prerasla v skupnost, v kateri je sodelovalo že okoli 700 družin. Še pomembneje pa je, da številni očetje odkrivajo, kako dragocen je čas, ko odložijo telefon, sedejo k otroku in skupaj odprejo knjigo. Kot pravi Arnold, lahko prav takšni majhni trenutki ustvarijo spomine, ki ostanejo za vse življenje.
