Pri 73 letih je postal duhovnik: “Za Boga ni nikoli prepozno”

"Za Boga ni nikoli prepozno. Kliče nas v vsakem obdobju življenja. Klic, ki bi prišel prepozno, ne obstaja, Bog ima za vsakega svoj čas."

Besede očeta Joséja Agustína najbolje povzamejo njegovo življenjsko zgodbo. Zanj to ni le lepo zveneča misel, ampak resnica, ki jo je izkusil na lastni koži.

Rodil se je v katoliški družini v Čilu in odraščal v živahnem župnijskem okolju. Že kot deček je bil dejaven pri skavtih in sodeloval pri številnih dejavnostih svoje župnije. Ko je odrasel, pa se je odločil za povsem drugačno pot – arhitekturo. Delo ga je navduševalo in v njem je hitro našel svoje mesto.

Po nekaj letih dela v Venezueli je ustanovil lastno gradbeno podjetje, ne da bi slutil, da ga bo Bog nekoč poklical h gradnji drugačne vrste. "Načrtoval sem stavbe in jih nato tudi zgradil. Vse se je odvijalo neverjetno hitro. Bog me je nenehno blagoslavljal in dela mi nikoli ni primanjkovalo," se danes ganjeno spominja.

Prelomnica je nastopila leta 2004, ko je prevzel obnovo semenišča škofije San Bernardo v Čilu. Po končanem projektu mu je škof ponudil mesto škofijskega arhitekta.

Takrat se je, ne da bi se tega zavedal, njegovo življenje začelo spreminjati. "Spoznal sem, da ne gradim več hiše za tega ali onega človeka. Gradil sem Božjo hišo. Čutil sem, da se v meni nekaj dogaja, da Bog od mene želi nekaj več."

Ta notranji občutek je iz dneva v dan postajal močnejši. Ko se je pridružil Inštitutu učlovečene Besede, se je udeležil ignacijanskih duhovnih vaj svetega Ignacija Lojolskega. Prav te so leta 2008 postale odločilen trenutek njegovega razločevanja.

"To je bil pravi pretres. Med duhovnimi vajami sem spoznal, da ima Bog zame načrt, ki je bil dolgo skrit. Kot da bi mi govoril: 'Odpri oči.'"

Mož, ki je pri 65 letih verjel, da je njegova življenjska pot že določena, je nenadoma razumel, da ga Gospod kliče v povsem novo poslanstvo.

Kljub jasnemu Božjemu klicu José Agustín ni takoj vstopil v redovno skupnost. Čutil je, da mora najprej izpolniti drugo pomembno nalogo.

Njegov oče je bil hudo bolan in ga je potreboval. Zato se je odločil, da bo odložil svoj odgovor na klic in ostal ob njem.

"Razumel sem Božji načrt, a sem verjel, da moram najprej iz ljubezni poskrbeti za očeta. Osem let sem bil ob njem, vse do njegovega zadnjega diha." Dan po očetovem pogrebu je poklical svojega duhovnega spremljevalca. "Rekel sem mu le: 'Pripravljen sem.'"

Tokrat ga ni zadrževalo nič več. Leta 2015 je zapustil Čile, odšel v Italijo in začel bogoslovno formacijo.

Obkrožen z mladimi bogoslovci iz približno dvajsetih držav se je znašel v zahtevnem ritmu študija in življenja v skupnosti. Marsikdo je dvomil, ali bo zaradi svojih let zmogel slediti mlajšim. A zgodilo se je ravno nasprotno. "Na koncu so imeli oni težave slediti mojemu tempu! Bog mi je dal neverjetno veliko energije," pove z nasmehom.

Po dolgih letih razločevanja, čakanja in priprave je bilo duhovniško posvečenje vrhunec njegove življenjske poti.

"To je bil najlepši dan mojega življenja. Popolnoma sem se izročil v Božje roke. Danes imam 73 let in čutim, da sem poln moči za poslanstvo, ki mi je zaupano."

Nato doda misel, ki najbolje povzema njegovo življenjsko preobrazbo: "Kot arhitekt sem gradil s kamni. Zdaj me Bog kliče, da njegovo kraljestvo gradim z dušami."

Desetletja, ki jih je preživel kot arhitekt, danes niso ovira pri njegovem duhovniškem poslanstvu, ampak velika prednost.

Ko mu ljudje zaupajo svoje veselje, dvome ali rane, čutijo, da pred njimi stoji človek z bogatimi življenjskimi izkušnjami. "Z leti človek pridobi drugačno zrelost in drugačen pogled na življenje. Ljudje mi zlahka zaupajo, ker čutijo, da sem tudi sam prestal številne preizkušnje."

Za moža, ki je duhovniško službo začel v letih, ko se večina ljudi že upokoji, je sporočilo jasno: "Predvsem bi rad starejšim povedal, naj jih ne bo nikoli strah. Mnogi so mi rekli: 'Mislil sem, da je moj vlak že odpeljal.' Toda to ni res. Za Boga ni nikoli prepozno. Ko mu damo vse, prejmemo vse."

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.