Se vam dogaja, da ves čas razmišljate o naslednjem opravilu? Spoznajte t. i. "sindrom naslednjega koraka"
Komaj spijete kavo, pa že razmišljate o sestankih, ki vas čakajo. Med gledanjem filma z zakoncem ves čas brskate po telefonu in "spotoma" načrtujete, kaj bosta počela v prihodnjih dneh. Zveni znano? Podlegli smo kulturi »kaj sledi?« – miselnemu vzorcu, zaradi katerega smo nenehno usmerjeni v naslednji korak, opravilo ali dejavnost. Namesto da bi bili prisotni v trenutku, se naše misli že ukvarjajo s tem, kar prihaja.
Takšen način življenja ne izčrpava le telesa, temveč siromaši tudi dušo. Jemlje nam sposobnost, da bi zares prisluhnili človeku pred seboj in opazili drobne darove vsakega dne.
Bog nas čaka v tihih trenutkih vsakdana – med počitkom, družinsko večerjo, pitjem kave … A pogosto nas tam ne najde, ker so naše misli že pri jutrišnjem dnevu.
Ali je mogoče prekiniti ta krog, ne da bi pri tem zanemarili svoje zadolžitve? Da. In najboljše pri tem je, da to od nas ne zahteva drastičnih sprememb. Že majhne prilagoditve vsakodnevnih navad nam lahko pomagajo znova prevzeti nadzor nad svojim časom, umiriti misli in odpreti prostor za več miru, prisotnosti in povezanosti.
Kaj sledi?
"Človeški um je ustvarjen za potovanje v preteklost in prihodnost. Težava nastane, ko to ne ostane več zavestna izbira, ampak postane način življenja – ko smo ves čas nekaj korakov pred sedanjim trenutkom," je pojasnila psihologinja Cristina Acebedo.
Po njenem mnenju moramo svoj um znova naučiti živeti v sedanjosti in se osvoboditi nenehnega "kaj sledi?". Naši možgani namreč naravno poskušajo predvideti, kaj bi se lahko zgodilo, da bi se pripravili, se izognili nevarnostim in se lažje odločali. Težava nastane, ko ta mehanizem prevzame naše življenje in nam prepreči, da bi bili zares prisotni.
Kako zapreti svoje miselne zavihke?
V svetu, ki nenehno spodbuja produktivnost in kjer se življenjski tempo še pospešuje, je pomembno osvojiti preproste navade, ki nam pomagajo umiriti misli, sprostiti notranjo napetost in se znova osredotočiti na sedanji trenutek.
1Kratki odmori med aktivnostmi
Namesto da iz navade preskakujete z ene dejavnosti na drugo, si zavestno privoščite trenutek premora. Ko končate opravilo, se za nekaj minut umaknite od računalnika, utišajte telefonska obvestila ali prekinite tok dela in si dovolite kratek oddih.
Globoko vdihnite, sprostite ramena in se umirite. S kratko molitvijo se lahko zahvalite Bogu, da je z vami pri vsakem opravilu.
215 minut "neproduktivnega časa" (brez slabe vesti)
Nenehno hitenje pogosto izhaja iz zmotnega prepričanja, da je naša vrednost odvisna od tega, koliko naredimo in dosežemo. Svoj um moramo znova naučiti, da počitek ni izguba časa, ampak način, kako si povrnemo moč, mir in stik s samim seboj.
"Prenehanje z dejavnostjo ne pomeni, da se prenehajo tudi miselni procesi v nas," pravi strokovnjakinja. "Tudi na plaži se pogosto sprašujemo, ali dovolj dobro izkoriščamo svoj čas, ali bi morali pripraviti še kakšen načrt ali ali sploh znamo pravilno počivati."
Zato si vsak dan vzemite vsaj 15 minut, ko vam ni treba ničesar početi in vam ni treba načrtovati naslednjega koraka. Odpravite se na sprehod brez telefona in slušalk ter preprosto opazujte nebo, naravo, poslušajte petje ptic. Lahko obiščete tudi Najsvetejše v cerkvi in tam ostanete v tišini, brez drugih motenj, v zavestni Božji navzočnosti.
3Zamenjajte "Moram ..." z "Danes izberem ..."
Zaradi "sindroma naslednjega koraka" se pogosto počutimo kot ujetniki ves čas zapolnjenega urnika, ki nas neprestano žene naprej. Ponovna vzpostavitev prisotnosti v trenutku od nas zahteva spremembo načina, kako se pogovarjamo s seboj.
Namesto tesnobnega pregledovanja vsega, kar moramo narediti, si na začetku dneva izberite enega ali dva namena, ki bosta usmerjala vaš dan. Ko vas začnejo preplavljati skrbi glede prihodnosti, si ponavljajte preprosto resnico: "Bog mi daje milost za današnji dan. Jutri še ne obstaja; prepuščam ga v Njegove roke."
S takšnimi preprostimi koraki lahko postopoma spremenimo svoj način razmišljanja in se znova naučimo uživati v prostih dneh, na plaži ali preprosto v dragocenem času, preživetem z družino.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie.
