“Če imaš nekoga rad, se mu ni težko posvetiti”

Rada je prijateljica, z veseljem poje in piše. Rada govori o ženskah – v njihovi družbi se počuti napolnjeno in razumljeno brez besed, obenem pa se pripravlja na poroko, ki jo čaka ob koncu letošnjega poletja.

1. Kakšen je zate idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealen začetek dneva je povezan s tem, da nimam budilke. Rada imam mirna jutra – ne toliko zato, da lahko malce pospim, ampak zato, da sem brez obveznosti in urnika. V miru si pripravim dober zajtrk in se odpravim na faks. Vesela sem, če ne dežuje, da grem lahko s kolesom. Sicer pa nisem najbolj jutranja oseba, ker najbolj zaživim zvečer. Jutra mi polepša tudi zaročenec Matej, ki mi pripravi mačo.

2. Ko se zjutraj pogledaš v ogledalo, si rečeš …?
Zelo me definira moj cikel in od tega je odvisno tudi, kako se zjutraj "pogovorim" s seboj. Odkar sem bolj zavestno prisotna v svoji cikličnosti, se trudim, da ta proces podprem tudi z načinom prehranjevanja, počitkom, ko ga potrebujem … Seveda vse to vpliva tudi na moj videz in kak teden pred menstruacijo se počutim slabše. Takrat skušam biti sočutna s sabo in se ne videti skozi očitke, pač pa skozi sprejemanje in hvaležnost, da se imam. Tudi, če si nisem popolnoma všeč po nekih standardih, se pobožam in si izkažem naklonjenost.

3. Biti urejena je zate pomembno, ker …?
Urejenost zame ni v prvi vrsti vizualna, ampak notranja ubranost. Želim imeti urejene misli, umirjeno počutje, pa tudi pospravljeno stanovanje. Prav notranja urejenost se navadno slika navzven. Če imam urejene misli, sem lahko samozavestna tudi, ko sem oblečena "za doma".

Vedno sem živela v prepričanju, da moram lepša oblačila hraniti za posebne priložnosti, zdaj pa se to spreminja in vedno večkrat oblečem kaj lepega prav zato, da sem bolj samozavestna. Mejkapa načeloma ne uporabljam, imam pa zelo rada rdečo šminko. Zdi se mi, da izraža ženstvenost in moč.

4. Študiraš zakonsko in družinsko terapijo. Kako je prišlo do odločitve za ta študij? Kaj ti pomenijo odnosi?
Za ta študij sem se odločila že med študijem razrednega pouka. Že takrat sem se spogledovala z magisterijem, ker dodiplomskega študija še ni bilo. Opazila sem, da tudi pri študiju razrednega pouka najraje osebno pristopim do otroka in se želim pogovarjati z njim o tem, kaj ga moti, zakaj ne dela naloge … To me je napolnjevalo.

Ko se je odprla ta možnost, sem zbrala pogum in se prepisala. Sledila sem temu, kar sem čutila, in ni mi žal. To je moj najljubši faks, zares uživam in končno razumem vse "piflarje", ki sodelujejo pri pouku, berejo obštudijsko literaturo in jih vse zanima. Zdaj sem to jaz!

Odnosi so cel svet. V odnosih se rodimo in v njih tudi umremo. Vsega, kar znamo, se naučimo v odnosih. V odnosih dobimo vse rane, ampak v odnosih jih tudi rešimo, pozdravimo. Odnosi so vse, kar poznamo. Jaz zdaj govorim, ker me je mama tega naučila – v odnosu.

5. Med svojimi prijatelji si poznana kot promotorka psihoterapije. Zakaj?
Ker je terapija predvsem odnos. V terapevtskem odnosu imaš človeka, ki je tam zate, in prav v tem varnem odnosu se lahko začne zdravljenje. Tudi boleče ali travmatične izkušnje lahko dobiš priložnost pogledati z druge perspektive. Ne spremeni se preteklost, spremeni pa se način, kako jo nosiš s seboj, zato lažje živiš sam s sabo.

Prijateljem terapijo pogosto priporočam, čeprav mi marsikdo reče: "Saj nimam nobenih težav." Jaz pa mislim, da imamo vsi stvari, ki jih nosimo s seboj – le da se jih pogosto še ne zavedamo. Ko začneš bolj raziskovati sebe, ugotoviš, kako močno te oblikujejo pretekle izkušnje.

Terapija ni namenjena samo ljudem v stiski. Je tudi prostor, kjer lahko bolje spoznaš samega sebe. Razmisliš, kaj si prejel od svoje primarne družine, kaj želiš ohraniti in kaj bi rad živel drugače. Pogosto se sploh ne zavedamo, koliko naših vsakdanjih navad, odzivov in načinov razmišljanja izvira iz okolja, v katerem smo odraščali.

6. S čim, kje in kako se duhovno napolniš?
Najbolj so me duhovno napolnile dejavnosti Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec. Spoznala sem jih med korono, ko me je prijateljica povabila na e-kateheze. Ker smo se dobro ujeli, sem postala tudi animatorka, šla sem na duhovne vaje za mlade, tja sva šla tudi na priprave na zakon.

Na duhovnih vajah za mlade sem se pogovarjala s sestro Andrejo Godnič, misijonarko, in sva govorili o tem, kakšen načrt ima Bog zame v prihodnosti. Rekla sem, da se bolj vidim z družino in možem. Rekla mi je, naj si točno zamislim in zapišem, kakšnega fanta si želim in potem to povem Jezusu. Vprašala me je tudi, do kdaj bi rada, da Jezus "to uredi", in sem omenila, da bi bilo res lepo, da bi imela do božiča fanta. Potem je reka, da bo tudi ona molila za to. Decembra sva z Matejem začela hoditi.  

Sicer pa je moja duhovna zagretost odvisna od obdobja, v katerem sem. Pred leti sem vsak večer pisala pismo Bogu in s tem napolnila kake štiri knjige. Zdaj me navdušujejo razlage, ki jih poslušam na faksu, saj mi omogočajo, da Sveto pismo razumem bolje – drugače. Pojem tudi v zboru MPP in študentske maše so zame nekaj zelo lepega. Izpostavila bi tudi moč spovedi. Mene dobesedno napolni z veseljem.

7. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetiš svojemu zaročencu?
To se mi ne zdi težko. Svojemu ljubemu se ni težko posvetiti, ker ga imaš najraje na svetu in hočeš biti z njim. Če se je nekomu težko posvetiti svojemu življenjskemu sopotniku, morda ni pravi. Rada sem z Matejem in z njim rada delam vse. Tudi če le skupaj gledava serijo, greva na kratek sprehod ali se pogovarjava.

8. Čez en mesec se boš poročila. Kako doživljaš to obdobje?
Ko začneš načrtovati poroko, si predstavljaš, da bo veliko dela, ampak da bo šlo. Potem pa ugotoviš, da se zgodi ogromno stvari, ki jih sploh ne pričakuješ. Midva sva se že na začetku odločila, da bo poroka najin dan in da jo bova pripravila tako, kot se nama zdi prav. Nisva želela vabiti ljudi samo zato, ker se to pričakuje, ampak sva si želela, da bi bila res najina.

Danes vsi govorijo: "Naredi tako, kot je prav zate," v resnici pa je to zelo težko. Hitro ugotoviš, da marsikomu tvoje odločitve niso všeč. Pojavijo se pripombe, kaj se spodobi, kaj se ne spodobi, kaj bodo rekli ljudje in kako bi nekaj moralo biti. Ker želiš ohraniti dobre odnose, ni vedno lahko vztrajati pri svojih odločitvah. Takrat imajo vsi svoja pričakovanja in jih zelo jasno izrazijo.

Ob tem pa me je presenetilo še nekaj, o čemer se po mojem mnenju premalo govori – kako zelo priprave na poroko vplivajo na prijateljstva. Tega res nisem pričakovala. Želela bi si, da bi kdo več govoril tudi o tem, kako zahtevno je načrtovati poroko, medtem ko so tvoji prijatelji v povsem različnih življenjskih obdobjih. Obenem se veselim poroke, hkrati pa je naporno usklajevati vsa pričakovanja, odnose in spremembe.

Kljub temu se mi zdi, da je to za naju zelo lepo obdobje. Najpomembnejši del poroke mi je cerkveni obred, ker si želim Božjega blagoslova. Verjamem, da Bog zakon na poseben način spremlja, varuje in blagoslavlja. Veselim se tega, da bo navzoč v najinem domu in v najinem odnosu. Zdi se mi, da bo Bog še bolj "navijal" za naju. To mi daje veliko miru.

Verjamem celo, da bodo na nek način blagoslovljeni tudi najini prepiri, ker jih ne bova reševala sama, ampak z zavedanjem, da je Bog del najinega zakona.

9. Misel, ki te spravi pokonci, ko si slabe volje?
Blizu mi je vrstica iz Pridigarja: Je čas jokanja in čas smejanja, čas žalovanja in čas plesanja. Je čas zametavanja biserov in čas zbiranja biserov, čas objemanja in čas odtegovanja objemanju (Prd 3, 4-5).

10. Biti ženska je lepo, ker …?
… ker smo tako dobre! 😊 Ker smo lahko tako povezane in si lahko toliko pomagamo! Ker imamo toliko drobnih stvari, ki jih moški sploh ne opazijo, ampak se prav z njimi dvigujemo med sabo: mimobežna pohvala prijateljice ali neznanke, da imam lepo obleko, ko mi neka ženska posodi vložek in vem, da me popolnoma razume … Ženske imamo ogromno lepih lastnosti – sama veliko dam na intuicijo. Želim živeti tako, kot čutim, je zame prav.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.