Zakonca iz Chicaga sta po zahtevnih delovnikih in boleči izkušnji izgube staršev spoznala, da otroci najbolj potrebujejo nekaj, česar ni mogoče kupiti – neprekinjen čas z mamo in očetom
V času, ko otroške rojstne dneve pogosto zaznamujejo številna darila, vedno bolj bučne zabave in neskončni seznami želja, sta zakonca Julia in Phil Casper ubrala drugačno pot. Že deset let svojima otrokoma podarjata isto rojstnodnevno darilo: ves dan, ki ga preživita samo z njima. Brez hitenja, brez službenih obveznosti in brez pritiska, kdo bo podaril dražje presenečenje. Verjameta namreč, da si otroci najbolj zapomnijo občutek, da so bili nekomu najpomembnejši. Prepričana sta, da je prav čas najdragocenejše darilo, ki ga lahko podarita svojima otrokoma, desetletni Dorie in šestletnemu Jordanu.
Rojstni dan kot dan odnosa, ne daril
Zamisel se je rodila leta 2016, ko je njuna hči praznovala prvi rojstni dan. Phil je ravno ustanovil svoje podjetje, delovni dnevi pa so postajali vse daljši. Takrat mu je Julia predlagala, da bi namesto iskanja popolnega darila hčerki podaril nekaj veliko pomembnejšega – svojo prisotnost. Odločitev je postala začetek družinske tradicije, ki jo danes imenujejo Darilo časa.
Ker sta imela oba zahtevni karieri, sta želela, da rojstni dnevi postanejo nekakšen premor od vsakdanjega ritma. Dan, ko je v središču samo slavljenec. "Mislim, da ta tradicija združuje tako skupni čas kot izkušnje, zato je to najboljša kombinacija!" je Julia povedala za medij People.
Vsako leto si slavljenec sam izbere, kako bo preživel svoj poseben dan. Ko sta bila otroka mlajša, so bili to preprosti izleti – palačinke v najljubši restavraciji, dan na plaži ali obisk parka. Zdaj pa načrtovanje vedno bolj prevzemata otroka sama. "Lani si je Jordan za kosilo in večerjo zaželel hrenovke in točno to smo imeli," se spominja Julia. "Še vedno govori o tem!"
Včasih se odločijo za obisk živalskega vrta ali akvarija, drugič za nakupovanje ali ogled predstave. Pomembno ni, kaj počnejo, ampak da otrok čuti, da je tisti dan resnično v središču pozornosti. "Mislim, da se jima zdi zelo vznemirljivo, če jima zaupamo načrtovanje lastnega posebnega dne, saj jima to daje avtonomijo in možnost, da razmislita o tem, kaj se jima zdi zabavno," pojasnjuje Julia.
Izguba staršev ji je spremenila pogled na čas
Za to tradicijo pa se skriva še globlji razlog. Julia je očeta izgubila že pri osmih letih, mamo pa pri štiriintridesetih. Prav ta izkušnja jo je naučila, kako minljiv je čas z najbližjimi in kako hitro lahko postane nekaj, kar jemljemo za samoumevno, neprecenljivo. Ko se ozre nazaj, pravi: "Takšna izkušnja v tako mladih letih ti da drugačen pogled na čas in na to, kako dragocen je v resnici."
Njena izkušnja je močno zaznamovala tudi način, kako danes razume materinstvo. Ko se je rodil drugi otrok, je še bolj začela ceniti trenutke, ko je lahko samo z enim od otrok. "Dorie je štiri leta starejša od Jordana, zato sem imela veliko časa sama z njo; šele ko se je Jordan rodil, sem spoznala, kakšno razkošje je to," priznava Julia.
"Čas z mojima otrokoma je zame najboljše darilo, še posebej po izgubi staršev." Prav zato vsak rojstni dan v njihovi družini preživijo samo s slavljencem, šele zvečer pa se vsa družina znova zbere pri skupni večerji.
Darilo, ki ostane tudi, ko otroci odrastejo
Otroka rasteta, koledarji pa se vse hitreje polnijo s šolo, športnimi dejavnostmi in rojstnodnevnimi zabavami. Zaradi tega se Julii in Philu zdi ta tradicija vsako leto dragocenejša. "Ko otroka odraščata, te potrebujeta na različne načine, in to se zdi hkrati neverjetno in tudi težko, saj postajata bolj samostojna," pove Julia. "Resnično imava srečo, da oba še vedno bolj obožujeta družinski čas!"
Čeprav se vsebina rojstnodnevnega dne iz leta v leto spreminja, njegov namen ostaja enak: otrok mora vedeti, da je tisti dan pomembnejši od vseh obveznosti. "Upam, da se bosta ozrla nazaj in se počutila ljubljena!" pove Julia. "Zame ni pomembno, kaj počnemo, ampak bolj to, da vesta, da ves dan pripravimo samo zanju."
Najbrž si otroci čez leta ne bodo več zapomnili vseh igrač, ki so jih dobili za rojstni dan. Veliko bolj verjetno pa se bodo spominjali občutka, da sta mama in oče vsaj en dan v letu odložila vse drugo in jima s svojo navzočnostjo povedala: danes si najpomembnejši ti.
