Ko se moški za nekaj dni ustavi

Na to vprašanje odgovor že nekaj časa iščejo moški, ki se v okviru Družine in Življenja (DiŽ) vsako leto in v različnih terminih odpravijo na t.i. odmik za moške v divjini in o čemer smo na našem portalu že pisali. V osnovi gre za to, da njihova pot speljana po divjini, obenem pa se potopijo v divjino, ki je v moških samih.

Moški odmiki se odvijajo v skupini, kljub temu pa smo med enim izmed bolj "solo" odmikov v teh dneh zmotili Aleša Čerina, ki je trenutno na tretji etapi t.i. Nebeške poti (znana tudi kot Cammino Celeste) od Ogleja (Aquileia) ob Jadranskem morju do Božje poti na Svetih Višarjah.

Prvi dve etapi in prolog etape je Aleš zaradi vročine izpustil, med enim izmed počitkov na tem njegovem popotovanju pa nam je pojasnil, kje je dodana vrednost takšnih odmikov in kaj moški v njih (pri)dobijo. 

Moški imajo pogosto posebno težavo: znajo poskrbeti za marsikaj, težje pa se ustavijo in vprašajo, kako so. Od njih se pričakujejo moč, odgovornost in zanesljivost. Ti odmiki pa so namenjeni točno temu - da moški spoznajo, kako ni treba, da je vse v njihovih rokah, in Aleš to vedno znova spoznava, med drugim tudi na tokratni poti : "Ravno sem prišel na eno mini kmetijo, kjer je vse polno in bom spal na tleh v majhnem šotoru. Ravno to je namen teh odmikov, da izpuščamo iz rok nadzor in zaupamo tudi v Božji načrt in da bo on poskrbel za nas. Zato sem hvaležen, da sem dobil vsaj majhen šotor, da imam na tleh lubje, na katerem bom prespal, in da je Bog tako poskrbel zame."

Ob tem Aleš pove o izkušnji iz letošnjega odmika, ki se ga je s skupino moških udeležil in je potekal na Pohorju: "V enem izmed večerov, ko je močno deževalo, smo želeli prenočiti ob neki stavbi. Lastnik nas je 'nagnal' in nam ni dovolil, da bi kljub močnemu dežju prespali pod njegovim nadstreškom. Prav tako nam je že vnaprej 'napovedal', da nas tudi pri njegovih sosedih ne bodo sprejeli. Pa vendarle smo potem v bližini našli še boljše prenočišče in v miru preživeli noč. Bog je poskrbel za nas."

Eden od pomembnih delov odmika je tudi srečanje z drugimi moškimi. Ko človek posluša njihove zgodbe, lahko ugotovi, da tisto, kar je doživljal kot svoj osebni neuspeh ali šibkost, še zdaleč ni samo njegovo.

"Možje si med potjo podelijo svoje videnje, svoje izkušnje, tudi na temo ali pa svetopisemski odlomek, ki ga obravnavamo na posameznem odmiku. Običajno je z nami tudi duhovnik, ki pripravi kateheze in močne nagovore. Prav zanimivo je bilo letos, ko smo govorili o spovedi in je večina moških do konca odmika opravila sveto spoved. Kar med hojo so se vsak posebej z duhovnikom malo oddaljili od skupine in bili deležni tega zakramenta."

Daleč od tega, da bi bilo na teh odmikih v ospredju samo prijetno druženje: "Včasih si lačen, te zebe, vse te boli, a obenem so to izjemno močne duhovne vaje. Ob že omenjenem se vedno oblikuje tudi močna skupnost med moškimi in nato v pogovorih res odidemo na globoko. Kjer je prostor, da hodita dva skupaj, se večkrat zgodi, da ta dvojica odpre kakšno globoko temo, kar je posledica te povezanosti in skupnosti, ki se ustvari."

Aleš ob tem dodaja še eno zanimivost: "Če bi bila zraven kakšna ženska, bi se mi moški pred njo petelinili in do tega globokega procesa zagotovo ne bi prišlo."

Toda moški odmik ni namenjen temu, da bi se človek za nekaj dni skril pred svojo družino. Nasprotno. Če je bil odmik smiseln, se mora nekaj spremeniti tam, kjer je življenje najbolj konkretno – v odnosih.

"Cilj je, da možje domov pridejo vsaj malo spremenjeni, malo boljši. Tako v odnosu do žene, do otrok in tudi do sebe. Ko je zadnjič neka gospa svojega moža pripeljala na enega izmed odmikov, sem ji rekel, naj si ga dobro ogleda. Najprej me je malo čudno pogledala, ampak sem ji pojasnil, da bo nazaj prišel spremenjen. In to je bistveno pri teh odmikih, da možje in očetje vsaj malo spremenjeni pridejo nazaj v svoje družine."

Na koncu se zato zdi, da moški odmik ni toliko namenjen temu, da bi moški za nekaj dni odšli stran. Bolj pomembno je, s čim se vrnejo. In pri tem je pomemben del, da se v divjini vsaj malo vrnejo tudi k Bogu: "Še ena bistvena sprememba, ki so jo želimo s temi odmiki v divjini, je ta, da se moški vsaj malo približa Bogu, da ga začne ponovno jemati zares. Da ga potisnemo na rob, kjer začuti, da potrebuje Boga, in se s tem vrne k resni molitvi, resnemu zakramentalnemu življenju in tudi k vsakdanjemu branju Božje besede."

Če se vrnejo z več miru, z novim pogledom na svojo ženo in otroke, z več poguma za iskren pogovor in z globljim zavedanjem, da v življenju niso sami, potem nekajdnevni odmik ni bil izgubljen čas.